bibaleze, čestitke :)))))) Sem ful ful ful vesela za tebe, si mi dala kar malo upanja za naprej 🙂 Kdaj pa bo veseli dogodek? 🙂

Jaz pa sem se naročila h G na pregled, na začetku septembra imam, in bom videla, a me bo poslala na kakšne preiskave, mi predpisala Klomifen, ali pa napotnico za neplodnostno. Sem že kar v pričakovanju, da se končno začne odvijat 🙂

Bibaleze/(allstarka?)
Wiiiiiiiiiiiiii! 😀 Sva le dočakali, ne? 🙂

Zadnje čase vas malo bere in sem mislila, da tisti sedmi, osmi krog pomeni postopek umetne oploditve. In se nisem hotela nič oglasit, ker se mi je zdelo, da sama nisem dala nič skozi… Pa zdaj vidim, da poskušate zanosit komaj 7-8 mesecev. Saj vem, da je dolga, a res se prezgodaj obremenjujete…

Sama sem tudi dala nekaj pregledov skoz, preteklo je uh, preveč let, kaj šele mesec, tudi fant spremiogram- bil v redu, imela operacijo, ki se je kasneje pokazala za nepotrebno :((, bila na Klomifenu pol leta, spremljali rast foliklov in ovulacijo…vse bilo super. Zanosila nisem. Dobila napotnico za OBMP. Sprijaznila sem se, da nikoli ne bom mama, po enem mesecu zanosila po NARAVNI POTI!!

Srečno vsem in ne obremenjujte se na rezervo!

danes po 42.dneh sem dobila M. :(( očitno se morem res malo pomirit iz odmislit, ker sama pri sebi vem, da že pretiravam z željo po otroku, sem kar obsedena. amapak ne vem kako mi bo to uspelo.
Mandarina, čestitam za otročka, želim ti, da bo vse vredu. Očitno ti je pomagalo, da si se “sprijaznila” in potem si bila manj živčna in obremenjena, pa se je prijelo. 😉 tako morem jaz naredit, samo ne vem če mi bo uspelo.

Eh… tole glede živcev in da pač “odmisliš” itd…
Ma ne vem, mogoče je res kaj na tem…

Je že Astrid 74 dobro povedala… ko začnejo o teh živcih in stresu in da je treba odmislit, potem se ženska začne počutit, kot da je psihično nestabilna.

Ko sem po več kot dveh letih končno zanosila, nisem parv nič odmislila, samo še bolj sem bila obsedena. Pila sem krvomočnico, masirala refleksne točke na podplatih, vsak dan pogoltnila dve pesti raznih kapsul, si ponavljala pozitivne afirmmacije, merila ovulacijo… Vse, samo da mi ne bi bilo treba spet v nov postopek IVF. Tega sem se bala ne zaradi fizične bolečine ampak zaradi čustvenega davka. Mene je psihično kar zdelalo. In do konca življenja bom imela spoštovanje do tistih, ki so šle skozi vse to večkrat.

Po mojem mnenju je tako, da ko se v telesu vse lepo poklopi, pa še zadaneš pravi čas s SO, potem pač rata.