Ko bom mela otroka bom šla v avstrijo kjer so razmere nosečnicam precej bolj prijazne. pri nas npr. te obvezno klistirajo, pobrijejo in ne glede na to koliko ur ali dni traja porod ne smeš jesti in piti da je rezanje presredka že taka stala praksa čeprou ni potrebna v veliko primerih…pač rutina. kar sem brala (in sem brala veliko) o izkušnjah žensk v rojevanju v sloveniji ali tujini (ITA, AVS) so čez mejo veliko bolj prijazni…tudi če greš v njihovo porodnišnico te ne jemljejo kot pacjenta ampak če je normalen porod kot nek naraven dogodek… žal sem o slovenskih porodnišnicah use prevečkrat prebrala da te radi nafilajo z raznoraznimi drogami da gre porod hitreje kot ga določa telo, da režejo ko ni treba, da si na cevkah kot nek bolnik, da nesmeš jest, pit…uglavnem use kar dosti drugih evropskih držav dela ravno nasprotno in predvsem noseči bolj prijazno…

ja, in…. ?

ne vem kaj si sploh hotla povedat, kajti naslov tvoje teme nima nobene veze s tem kar si napisala. vsekakor pa je pač tvoja izbira…pojdi rodit kamor hočeš, druge pa si bomo kraj kjer bomo rojevale izbirale po svoje.
kar se pa sistema porodnišnic pri nas tiče je že g. Pušenjak velikokrat povedal zakaj je tako kot je in če ti ne ustreza pač plačaj in pojdi v AUT..ti mogoče kdo brani? 🙂

Pozabljaš pa,da je čedalje več nosečk skompliciranih v sami osnovi in pridejo s porodnim načrtom v porodnišnico od katerega ne odstopajo. Ne želijo klistriranja, britja ipd. potem, ko se stvari zapletejo in še kar ne popustijo od svojega plana. To je dvoplastna zadeva. Neljubi dogodki se pa dogajajo povsod – pri nas in v tujini.

3x sem rodila v LJ porodnišnici in vsakič bila zelo zadovoljna. Na mojo željo so zelo čuvali presredek in mi ga niso prerezali, klistir pa je bil zame pravo olajšanje. Tudi sredstva proti bolečinam sem lahko odklonila.

Meni je tudi prav:)
Jaz bi bila pa zelooooo srečna, če bi šla lahko še 1x v LJ porodnišnico rodit.

ko sem jaz rojevala (16 ur), sta bili VES čas pri meni 2 babici, me božali po roki,…vzpodbujali,..,..počutila sem se res varno…
NISO me klistirali, ampak so me lepo vprašali, koliko časa je od kar sem šla na blato,..sem rekla, da pred 10. urami,.. preden sem prišla do njih…
NISO me brili, ker mislim,da danes (med mladimi) več ne najdeš ženske, ki se ne bi vsaj vsake toliko pobrila,.. pa vem, da nisem bila čisto ”na frišno” pobrita,..
in ja, so me rezali, ampak verjamem da zato, da rešijo mojega otroka, ki so ga vlekli ven z vakumom (po 16. urah) kot pa zato, ker se je porodničarju pač zavidlo, da bi me pa malo razrezal…

Svašta, kakšno razmišljanje imaš

Jaz sem bila v MB porodnišnici in imam samo dobre izkušnje. Nobenega klistirja, vsi bili prijazni, tako da ne vem kje in kaj si ti brala.
Se pa tudi strinjam s šeeno.

Jaz imam na porodno sobo št. 10 , v ljubljanski porodnišnici pozitivno izkušnjo!

Draga avtorica izvirnega posta!
Kot sem mimogrede opazila,si očitno prebirala in si zapomnila vse tiste stvari,ki so po tvojem negativne in za tebe nesprejemljive.
Eno je imeti načrt in predstavo kako bo vse potekalo,še preden si sploh noseča,drugo pa je,ko si v porodnih bolečinah,prestrašena,ker se dogaja nekaj tako velikega in nekaj,na kar sama nemoreš dosti vplivati,ker se dogaja samo in neodvisno od tvoje volje.
Da ne ješ in ne piješ med obdobjem rojevanja ima tudi smisel.Ker nikoli ni 100% kako se bo porod odvijal in če morda ne bo potreben kak nujni poseg v narkozi,ki bi otroku ali materi rešil življenje.
Klistir ni obvezen,tudi britje lahko zavrneš. Tudi presredek čuvajo,da o raznih položajih poroda ne govorim.
Glede zdravil,analgetikov,glede pospeševalcev poroda,lahko jih zavrneš,nihče te ne sili,da moraš sprejeti tisto,kar misliš,da ne potrebuješ.
Res je,da porod ni vedno po želji ženske,vendar ni takšnih grobih in nepotrebnih posegih v telo,kot si opisala,še posebej pa ti moram povdariti,da nihče ničesar ne stori proti tvoji volji.
Ko boš rojevala,ti želim zdravega otroka in porod,kot si si ga predstavljala.

Ne smeš vse verjeti kar prebereš!

Tudi jaz ne verjamem tvojemu pisanju in vem, da boš rodila lepo v Sloveniji.

Se bojiš poroda ali se bojiš da ne boš nikoli rodila? Morda si brez partnerja ali nikakor ne najdeš pravega, pa si neskončno želiš ustvariti družino?
Ker tole tvoje pritoževanje že skoraj meji na izgovor, zakaj NE imeti otrok. Morda te takšno samoprepričevanje in kompliciranje vleče iz depresije.
Če se bolje počutiš, potem kar!

Vendar mi verjemi: rodila boš v Sloveniji. Razen če ne boš morala urgentno roditi kje drugje.

se popolnoma strinjam. Rodila dvakrat v Lj porodnišnici – obakrat brez klistirja,britja in brez enega sredstva proti bolečinam. Samo še to dodam: lepa beseda lepo mesto najde in treba je zaupati osebju v porodnišnici – tam so zato, da nam pomagajo in si s tem oljašajo tudi svoje delo, če jim nosečnica zaupa. Marsikateri pa hormoni in porodni načrt stopijo v glavo in je lahko kar nerodna situacija.

Tudi jaz sem rodila. In tudi jaz mislim, da je čedalje več nosečk nič drugega kot skompliciranih. Da sem jaz bab’ca, pa mi pride ena taka skomplicirana nosečka in mi pod nos pomoli nek porodni načrt … Ma …, vsaka čast bab’cam za potrpežljivost!

ma jaz te po svoje razumem.

mene niso klistirali, pobrili pa (me je porod mal prehitel). sicer pa me NISO dali v novo sobo z vso dodatno opremo (žoge, stol ipd)- je bla frej , ampak tako da je blizu sobi od sester. sicer so bile prijazne, bolj malo prišle naokrog, pa tko: zdaj bomo mal injekcijo dali (ne vem kaj je blo not?), v glavnem bi lahko kaj več povedale..
rezali so me, ker je mel popkovino okol vratu.

zelo sem bila zmedena pri obravnavi v sobah, kjer dojenje ni steklo za boga, od vsake sestre pa 2 drugačna nasveta. par stavri jim v drugo ziher “ne bom dovolila” in če malček ne bo hotel jesti, bom zahtevala tudi adaptirano mleko! ker moj je kričal in kričal.

zelo sem bila nezadovoljna tudi z obravnavo pri zapletih s šivi (1 popustil).

mislim je par zadev, kjer bi se s tabo stinjala. v tujini mi je najbolj všeč, da izbiraš hrano, partner je lahko ves čas pri tebi, tudi prespi. pred porodom imaš sestanek s porodničarjem, kjer ti VSE sorte razložijo, pa za carski rez se tudi lahko “zmeniš”.

preberi si Izziv poroda ali Modrost rojevanja, ti bo pomagalo, da se pripraviš.

Mislim, zakompliciraj, če češ. Jaz sem rodila trikrat v LJ, pa še enkrat bom. So me klistirali – še dobro – po klistirju je šlo zelo intenzivno naprej, vendar izredno hitro + potem pa sem komot dva dni brez sračkanja preživela, že tako ali tako je tam doli vse razboleno. Ampak vsak po svoje.

Da te pobrijejo – še brivcu ni treba trinkgelda dajat, ha, ha.

Da bi hrano izbirala po menujih? Svašta, sem bila ful zadovoljna, da se mi je hrana kar sama pripeljala, pa sploh ne slaba.

Da bi moj mož svetil ves čas ob meni, kdo bi pa otroke potem čuval?

Da so me vsak dan pregledali in preverili, kako se kaj celim – samo +.

Da so mi dojenčka natančno pregledali in mimogrede še kaj svetovali – hvala.

Da bi s kakim porodnim načrtom strašila – ko si na tem, da rodiš samo čakaš, da ti bo kdo pomagal, ne pa da jim s kakim papirjem mahaš pred nosom.

Ampak še dobro, da smo si različni.

Jaz sem rodila v LJ in sem imela pozitivno izkušnjo. So me pobrili, klistrirali in ne vem kaj je tu tako groznega. Meni je bil sam porod težak, čeprav sem zelo hitro rodila in res ne vem zakaj je klistiranje nekaj tako groznega. Verjetno ti je veliko bolj neprijetno, če se med samim porodom od napenjanja “podelaš”. Ne vem, to je moja izkušnja in ne vem zakaj bi rodila kje drugje.

Pobrili so me obakrat, klistir pa sem dobila le prvič. Za drugič je bilo že prepozno in mi je bilo prav neprijetno, ker sem pri iztiskanju otroka iztiskala tudi vsebino črevesja 🙂 matr mi je bilo nerodno :))

ni bilo všeč, da so me pobrili. Njemu tako pašejo moje mednožne dlake, pravi, da ga prijetno ščemijo, ko me oralno zadovoljuje…..

Sem proti britju!

2x rodila v Lj, za klistir ni bilo časa, za britje pa. In še dobro, da so, ker je šel porod prehitro (ja, tudi v tem primeru so komplikacije) in sem imela zunanje in tudi notranje šive.
Mislim, da nobena ne pomisli, da ko je čas za roditi, mogoče pa nimaš časa se vozit iz Lj v Avstrijo, niti ne v Postojno – jaz sem še na pravi kraj v Lj prvič komaj pravočasno prispela 🙂

Izkušnje so različne. S prvo babico nisem bila preveč zadovoljna. Z drugo pa 100 %.

Ko sem prišla drugič z zelo močnimi popadki v porodnišnico, je bilo na sprejemu tako polno, da se nisem imela kam usest. Ampak najbolj mi je padlo v oči, da vsa množica žensk tam – NOBENA, ampak NOBENA ni imela popadkov (lahko delam krivico, pa je šlo za začetno tiščanje ali blage popadke, kar pa na zunaj ne vidiš).
Potem so se pa zunaj razp*, da čakajo že ne vem koliko časa, mene da so pa kar naprej vzeli (ob 13-ih) za ctg. Se je mogla najprej babica, potem pa še g v sprejemni kar ostro postaviti (da me v čakalnici pač ne morejo pustit rodit).

Meni so taki načrti za hipotetično situacijo nekoč morda v življenju malo mimo. Ko prideš v situacijo, se pozanimaš, se malo zorientiraš, vidiš, pri čem si. To mi je približno tako, kot da bi sedaj napisala cel načrt, kaj bi naredila, če bi dobila npr. raka (ne me napast zaradi primerjave, vsak tretji ga v življenju dobi, incidenca pa raste tudi med mladimi). Saj ne veš, kar prebereš, tudi ni vedno relevantno.
Mi je pa všeč, da smo se odzvale na ta mail tudi tiste, ki smo zadovoljne z oskrbo v porodnišnicah. Glasnejše so tiste, ki kritizirajo (čeprav ja, vem, ni vse OK) potem pa človek dobi občutek, da je res vse v totalnem podnu. In pride mogoče strah pred tem, kaj bo, ko bo….

Dost je blo. Fajn bodte.

Nočem biti nesramna, ampak saj dlake zrasejo nazaj, a ne? In kar težko si predstavljam porodnico, ki ji paše, da ji dec takoj po porodu tam doli šari. Ko so dlake nazaj, je pa veselje tudi. Sto ljudi, sto čudi.

Pa kaj dramatiziraš!
Rodila sem sedem mesecev nazaj v ljubljanski porodnišnici. Sprobala sem praktično vse – bila sem čez rok, tablete za sproženje poroda, ker nisem imela svojih popadkov, so mi našopali umetne, bila sem zadeta od protibolečinskih sredstev, metali so se po trebuhu, da je otrok prišel ven, bila sem prerezana, otroka je na koncu zategnila popokovina in so ga morali k sebi spravit … Pa ne delam nobene drame. Kar je bilo treba, so pač naredili, da se je otrok glede na situacijo čimprej rodil, pa še to je trajalo sedem ur- pri čemer sem imela od začetka popadke na dve minuti, saj so mi našopali umetne.
Pa celo dramo delate okoli tega klistirja. Jaz sme ga tudi prvič probala, pa noben big deal. še hvalabogu, ker sem potem vsaj brez zadržkov potiskala, ne da se zraven še sprašuješ, kakšna vsebina čreveska bo ven priletela. Pobriješ se lahko pa tudi sama doma, tako kot se večina že tako uredi. Jaz sem se pobrila in me niso nič brili.
Pa porodni načrt?!?!? Jaz bi si z njim lahko smao zadnjo plat obrisala. Porod je pač potekal tako kot je, kar je bilo možno, sem se itak z babico sproti dogovarjala, strokovne odločitve sem prepustila njej. Ko je pač presodila, da je otroka treba čimprej na svet spravit, ker mu je zaradi zadrgnjenja popokovine padel utrip, a misliš, da bi se šla prerekat, da mi ne smejo prerezat presredka in metat po trebuhu?
Pa okoli tega rezanja presredka tudi cel halo delate.Pač ti ga malo prerežejo in zašijejo, tako kot vsaka druga operacija.
Pa hrana in piajča. Pila sme normalno, še celo babca mi je nosila pijačo. Hrana? Verjemi mi, da ti tudi slučajno ne bo na misle prišlo, da bi zdaj pa še malo pomalicala vmes ko rojevaš.
BIvanje na oddelku? Boljšega odnosa si ne bi mogla želet. Ker sem bila že toliko čez rok, so me že prej noter sprejeli, tako da sme bila v ljubljanski porodnišnici teden dni. Krasno osebje, hrane polno…

Pa sem tudi sama prebrala tisto famozno knjigo od Wagnerja, pa se mi je zdela čisto brezveze, je pa sigurno pisana v slogu, kar hočejo sedaj slišat bodoče moderne mamice. Tak je bil moj občutek.

V glavnem, nikar ne dramatizirja in delaj scene okoli poroda.