Ojla punce.

Spet me nekaj zanima hehe, pa vem, da ste ve polne idej in znanja, zato željno pričajujem vaše ideje.
Naredila bi rada butaro, ne iz žagovine, ampak iz zelenja. A katera ve, kako se to dela, pa kakšne rožce rabim, pa vejice, pa tko…

Hvala in še več sončka.

pri nas se je vedno delalo iz vejic pušpana..ogrodje je bilo iz drugih vej, dolgih približno 1 m in ki so bile povezane skupaj (kot metla), na vrh so se pa pripele veje pušpana, da je zgledalo kot krošnja

sem dovolj jasno opisala? 🙂

Hvala jullie, ampak ne vem kje naj začnem potem pušpan vezati in kako.
Pa mogoče še kakšno drugo zelenje, ne vem.

Veliko sončka

pušpan začneš na vrhu privezovati z vrvjo ali s čim drugim, da ti zgleda kot šopek, dodaš lahko kakšno oljčno vejico (čeprav je mi nikoli nismo)…potem smo pa vse skupak okrasili s pisanimi trakovi…
“steblo” lahko tudi okrasiš s cvetličarskim trakom, da se ne bodo videle vrvi od povezovanja

Še kot otroci smo z dedkom vedno odšli v gozd in nabrali vseh mogoćih vej za presmec. pri nas obstaja pravilo koliko različnih rastlin mora biti v presmecu . Ta se je nato povezal kot vrbova metla. V novejšem času pa ga še okrasim z raznimi trakovi in dodam kakšne rožice.

Pri nas se tradicionalna butara dela takole:
Osnova za butarico iz zelenja so najprej veje (leskove – na Dolenjskem, ali vrbove, ali kake druge) lepe ravne, dolge po želji, za majhno butarico 30 cm, za veliko tudi do enega metra ali več metrov (ta je že skupinska:)
veje povežeš v “snop”, na vrhu zatakneš zelenje (bršljanove veje (lepo je če so tudi bunkice zraven), pušpan, oljčne veje, popki, mačice) oblikuješ kot nekakšno “krošnjo” in jo nekako zapleteš in prepleteš v zgornji del snopiča iz palic. Povezuješ jih z vrvico ali vrtnarsko žičko.
V “krošnjo” daš še iz palic (popkov) oblikovan križ, ki se sicer ne vidi, ko pa butaro razdreš, ta križ obesiš na vrata hleva (seveda če ga imaš:), ali podstrešje, običajno se shrani za streho (na notranji strani – da se ne vidi od zunaj) tudi okrašen del krošnje)- v blokovskem stanovanju to seveda ni možno – vse to so blagoslovljene veje in naj bi hišo varovale pred hudim duhom, pred neurji in pred drugimi nesrečami.
V naših krajih se delajo butarice tako, da je na vrhu krošnja, spodaj pa deblo, nekateri pa po celotnem deblu razporedijo oz. vpletejo veje zelenja.
Nekateri v sredino snopiča iz palic (ki je lahko premera od nekaj cm do 10 – 15 cm ali več, samo potem je že zelo težka butara) dajo malo sena (za živino), posebno zelenje -virh (kot nekakšni bršljanovi listi, le da rastejo v gozdu po tleh- tudi za živino), jabolka, krompir. V “krošnjo” lahko privežeš jabolka ali pomaranče (gorenjska), na Dolenjskem pa “krošnjo” okrasimo z trakovi in rožami iz krep papirja.
Včasih so rekli, da je po blagoslovu butar treba kar najhitreje priti domov in blagoslovljene dele butare čimprej dati živini, kuram, pujsom… s tem jih obvaruješ pred vsem hudim. Takrat, ko so butare še pes nosili, so otroci skoraj tekli domov, da ne bi krave “zbezljale”:)

Najlepša hvala vsem, zelo ste prijazne.
Jutri gremo v gozd po zelenje, pa po vrtnarsko žico in bomo imeli dela za cel dopoldan. Ne vem pa, kdo bo kuhal kosilo hehe…

Čudovit dan..

jaz sem danes kot nora po vseh okoliških krajih nabirala bržljan. Ma ga ni prav veliko..
Jutri ko bodo butarice nareje vam jih dam pa na ogled.