Prosim vas za vse možne oblike pomoči-psihoterapevti,skupine,ustanove…za pomoč pri bulimiji na Goriškem?!
Če je kdo (spet na Goriškem),ki bi mi “želel pomagat” oz. ki ga ubija enak problem….PROSIM SPOROČI,OPIŠI….!!!

Pozdravček,OBUPANA!

Žal nisem z Goriške, se pa lahko za zažetek pridružiš naši virtualni skupinici na http://groups.yahoo.com/group/bojevniceluci/

Pozdravljena,
pogovorite se, če je mogoče o tem z vašim zdravnikom, naročite se pa lahko tudi na pogovor s psihiatrom v psihaitričnem dispanzerju v zdravstvenem domuv Novi Gorici, lahko tudi brez napotnice. Mislim, da skupin za samopomoč za zdaj na goriškem koncu še ni. Tudi vas bi rada vzpodbudila, da se oglasite Združenju svojcev oseb z motnjami hranjenja Aton, ki združuje tako osebe z motnjami hranjenja kot njihove svojce in podpira organiziranje pomoči tudi po drugih regijah.
Povejte jim za vaše potrebe in želje. Pišete jim lahko na naslov:
[email protected]
ali jih pokličete na telefon združenja 041-550225

Kar pogumno,
Marija Anderluh

živijo,

kolikor vem, deluje v Gorici skupina Overeaters Anonyimus, imajo tudi svojo spletno stran, kjer dobiš naslov. Jaz sem jo iskala pa na Obali… Srečno!!!

tjasa

Ojla!

V Novi Gorici res deluje skupina OA. V zdravstvenem domu v Novi Gorici vsak ponedeljek ob 17.00. Za številko sobe se pa pozanimaj pri vratarju.
Jaz še vedno zbiram pogum da bi šla tja.

Hvala za vaše odgovore!
Tjaša,ti si iskala pomoč na obali,kako je šlo?
Mateja,ti si verjetno z goriške,a ne?A si se ti sama za ta naslov pozanimala,ali so ti ga drugi priporočili?Mogoče veš kaj več o tej skupini?
Jaz namreč nimam nikogar s katerim bi se lahko pogovorila,mu zaupala.Za moj problem še nihče ne ve,razen vas-foruma.Zato bi mi zelo pomagalo in veliko pomenilo,če bi “dobila”še koga meni enakega,s katerim bi se pogovarjala,vspodbujala.
Zato še enkrat prosim,Mateja pa mogoče še katera,ki to skupino že obiskuje oglasite se mi,pišite še kaj,kajti s tem mi vlivate veliko upanje!!!

ejla, si se že opogumila in šla na prvo srečanje? upam da!
na obali nimamo te vrste pomoči, deluje pa ena druga skupina za samopomoč. jaz imam ta problem že ogromno časa; no, če ti povem da so minila štiri leta odkar sem začela problem reševati, potem si lahko misliš… na začetku sem hodila na eno skupino, ki pa sedaj ne deluje več, zdaj pa hodim k psihologinji.
javi se kaj in povej nam kako je bilo na srečanju. srečno!!!!

živjo. jaz ne vem če imam bulimijo. vsaj upam da ne ampak me je zelo strah.
začela sem pred dvema mesecema ko sem se sama sebi zdela premočna da bi se skobacala v svoje stare kopalke. vsakič ko sem dobila željo po sladkem ali hrani nasploh sem se najedla do onemoglega in vse zbruhala v školjko- včasih tudi štirikrat na dan. tako sem shujšala 8 kg s tem da sem tudi vsak dan tekla. nekega dne pa je mati opazila ostanke bruhanja na školjki in ko me je s solzami v očeh prepričevala naj neham sem se odločila da preneham s tem. in sem za par dni. potem pa sem to začela ponavljati, s tem da sem bruhala enkrat na dva dni. HOČEM NEHATI ! pred dvema dnevoma sem mislila da ni nikograr doma in sem spet bruhala, le da je to opazila moja sestra in zdaj se tako grozno počutim. ne morem opisati. počutim se umazano, krivo, nepošteno in nenormalno ! skrbi me da bi se zredila ampak raje imam kilogram več kot pa da je kaj narobe z mano. prosim kako naj si SAMA pomagam ? prosim kako naj se prepričam naj neham ?

Draga Urška,

že to, da si napisala to iskreno pismo na ta forum kaže na to, da si pomembna sebi. Naredila si najtežji korak po poti okrevanja od motenj hranjenja – priznala si si, da nekaj ni v redu. Pomembno je, da si želiš okrevati. To je res odvisno le od tebe. Je pa pomembno, da se zavedaš, da z motnjami hranjenja ne boš mogla kar prenehati, ker si tako obljubila mai, sestri ali ker si to želiš. To ne pomeni, da ti manjka volje, da si lena, to ne pomeni, da bi to lahko naredila, če bi si le dovolj želela. To pomeni, da so motnje hranjenja odraz notranje stiske, ki se v tebi doga, nekega problema težav, ki so se pojavile, pa ne veš kako bi jih reševala. Napisala si, da se je vse skupaj začelo, ko si opazila, da imaš drugačne želje glede svojega telesa in si na hitro želela shujšati. Motnje hranjenja lahko premagaš, boš pa to težko naredila sama. Potrebovala boš pomoč strokovne osebe, svetovalca, terapevta ali podporne skupine. Kogar boš pač izbrala. Dobro bi bilo, ko bi se tudi tvoji starši in sestra vključili v izobraževanje o tem kaj motnje hranjenja so – zato, da bodo dobili prave informacije ka ta bolezen pomeni, da ne gre le za modno muho in da s tem ne boš mogla prenehati, ker oni želijo, ali ker jim boš tako ti obljubila. Ni tako enostavno, vendar je možno. Glede na to kar si napisala kot razlog, menim, da je eden izmed problemov slaba samopodoba, nezaupanje vase, želja biti drugačna, kar pomeni, da se težko sprejemaš. Zunanji videz je marsikomu pomemben. Da boš ugotovila kako sprejeti sebe in kako ob stskah, ki jih ob tem doživljaš ravnati, je potrebna pomoč druge osebe. Tvoji starši ti želijo pomagati, ker te imajo radi. Pogosto pa nimajo pravih informacij kako in potem mislijo, da bodo pritiski, prošnje pomagale. Potrebna je podpora – na kakšen način, pa lahko izvejo od strokovnih oseb, ki se s tem ukvarjajo. Kamor se boš odločila vključiti na svetovanje ali terapijo ali v skupino, vedi, da vse kar poveš ostane zaupno med tabo in osebo h kateri hodiš. Tvojim staršem se vsebina teh pogovorov ne govori. Oni na svetovanjih rešujejo svoje težave, ki nastanejo ob tem, se soočajo s svojimi stiskami in iščejo svoje načine na kakšen način pristopiti, da bi ti v procesu okrevanja bili čim bolj v pomoč.
Če sem prav razumela tvoje pismo si z goriškega konca. Če želiš se lahko pozanimam kdo v okolici kjer živiš se ukvarja z motnjami hranjenja. Nekaj informacij glede tega si lahko tvoji starši preberejo na spletni strani Ženske svetovalnice, da bodo dobili boljši vpogled v to kaj motnje hrnajenja so. Tudi ti lahko pogledaš, da boš videla, da nisi slab človek, ker s tem ne prenehaš. Vedi tudi, da ko se boš vključila v proces okrevanja ne bo takoj bolje. Ne boš mogla takoj prenehati z bruhanjem in tega tudi ne pričakuj od sebe. Prenajedanje in bruhanje je del iskanja rešitve iz stanja v akterem si se znašla. Da boš lahko prenehala, boš najprej morala razumeti kaj te žene v takšen način hranjenja, kakšne stiske so v ozadju, poleg tega pa tudi poiskati nove načine za spopadanje s temi stiskami. Za to pa je potreben čas. Vendar se lahko rešiš iz tega. Zaupaj si in verjemi vase. Vzponi in padci bodo, vendar so potrebni, le tako se učimo. Da pa boš zmogla to pot, bo potrebna zunanja pomoč strokovne osebe, ki razume kaj motnje so in ki ti bo lahko nudila potrebno podporo. V Ljubljani na Ženski svetovalnici deluje tudi podporna skupina za svojce, kjer pogledajo kako bolje razumeti kaj MH so in kako ravnati ob tem. Nekaj informacij si lahko prebereš tudi na vrhu spiska tega sporočil.

Si na pravi poti. Res je, da imaš motnje hranjenja, vendar je to le delček tega kar se skriva v tebi. Si veliko več kot to. Si vredna oseba, polna možnosti, ki jih lahko v življenju izkoristiš in sposobnosti. Včasih potrebujemo koga, da nam pomaga to videti. Vendar verjemi, na ta način rastemo in se razvijamo. Noben človek ni brez težav. Vsi jih imamo. Le drugačne so za vsakega od nas. In poiskati pomoč ni nič sramotnega. Tudi strokovni delavci si jo poiščejo, ko ne vedo sami kako naprej. In prav je tako.

Želim ti vso srečo. Ne obupaj. Lahko je bolje od tega, kar je sedaj. In tudi bo.

Vse dobro.

Tatjana

živjo

Tudi sama sem z goriškega konca.Pred približno 10 leti sem se tudi sama ubadala z enako težavo in takrat mi na Goriškem ni uspelo najti prave pomoči. Zato sem se 2 krat na teden vozila v LJubljano. Bilo je kar naporno. Ampak sem bila tako obupana da sem bila pripravljena storiti kar koli. In se je splačalo. Hočem reči da tudi če v Gorici ne najdeš ustrezne pomoči ne obupaj in jo poišči kje drugje. Verjemi, da si tega vredna.

srečno