Spostovani,

Prosim vas za pomoc, saj ne vem kako naj v dani situaciji postopam!? Naj vam jo opisem:
Z dekletom sem bil 3,5 let. Imala sva precej kreganja in bila je nenormalno ljubosumna in precej nezadovoljna glede tega kje v zivljenju (torej nasplosno nezadovoljna oseba). Vedno mi je govorila o poroki itd. Nakar se po treh in pol letih res porociva,…. veliko sem popuscal vendar porocil sem se ker sem tudi sam cutil da je cas, da pokazem tudi njej da mislim resno itd. Ceprov sem cel cas mislil resno. Kaj pa mislim da sem precej popuscal,… to, da sem sivelikokrat mislil da moram naredit drugace, po svoje, tako kot cutim da je prav,… pa sem popustil in naredil po njeno. Tako da sem si v bistvu sam kriv da sem tukaj (kakor tudi je-vedno smo tam kjer smo, zaradi nas samih in ne zaradi drugih).
Tudi po poroki so se tezave nadaljevale in velikoje bilo kreganja, solz, potrpezljivega pregovarjanja, tolmacenja situacij (ces saj ni tako hudo,… poglej iz svetle plati) itd.
Pred slabimi dvemi leti pa se nama je rodil sin. Nisva ga ravno planirala, saj ona nikoli ni pretirano kazala zelje po veliki druzini, ampak saj veste. Spolni odnosi brez zascite in zgolj s planiranjem mesecnih ciklov,… oba pa sva vedela da se to lahko zgodi, tako da ni bilo “panike”.
Tudi njena druzina, ki je z njenimi izpadi imela ze prej veliko dela in problemov, je ves cas mislila, da jo bo resni fant/moz skuliral. Ce pa to ne pa sigurno otrok.
Pa se ni zgodilo. ; ((

Vmes (po cca 2 letih veze-torej pred poroko) pa sem odkril tudi to, da poje zelo veliko in vedno hodi na stranisce, kjer je slisati kot da ima drisko, ker se je stalno slisalo, kot da nekdo zliva vodo v skoljko. Enkrat pa je pogledam skozi zrasno spranjo na spodnjem delu vrat in vidim da punca bruha. Seveda je takoj videla, da jo vidim. Jaz sem reagiral da verjamem da ni nic takega, kar ne bi mogli resiti,… da zakaj mi ni povedala itd. Bil sem preprican da ji manjka samo ljubezni in nic drugega. Starsi loceni in so se nehali ukvarjati z njenimi izpadi,.. so rahlo obupali. Bil sem preprican da ji bom lahko odprl oci v ta prelep svet, ki je poln optimizma, dobrih ljudi, sonca in veselja. In da jo bo to postavilo na noge in usmerilo v pravo smer,.. ven iz nezadovoljstva. Ker pa tudi sam nisem “Kristus”, torej nisem popoln,… je tudi meni malo zmanjkalo – saj veste,… vcasih si jubec, razumevajoc, poln podpore itd.,… vcasih pa ti popustijo zivci, ostanes ravnodusen, itd. Tako da tudi polna mera ljubezni ocitno ni pomagala.

Ker pa so te zadeve sle predalec tudi z njenimi zivcnimi zlomi, zmerjanjem, udarjanjem mene pred otrokom, govorjenje “vsega zivega sranja” v prico otroka, groznje in nobene prilagodljivosti,…. sem rekel da je tega dovolj.
Dovolj kako?
Imela je se eno tezavo. Vedno, ze od zacetka “naju”, se je sprasevala ce sva midva sploh za skupaj in enkrat ugotavljala da sva, bolj pogosto pa da midva sploh nisva za skupaj.
Velikokrat sem ji rekel da tega ne zelim vec poslusat,… potem sem se pred kratki resnicno razjokal… in ji razlozil, da naj se ze enkrat neha pritozevati, saj ima vse v zivljenju (hiso, svoje zdravje, mozevo, otrokovo zdravje, denar, itd. VSE) in da bo se odkrila kaj so RESNI problemi s katerimi se ljudje bojujejo… in takrat se bo “tepla po glavi” kako je lahko takrat ko ni bilo nic bila slabe volje in kako je lahko bila zaradi nic tako zoprna in se bila pripravljna skregati in lociti za prazen nic.
Razlozil sem ji tudi, da naj razmisli, ce sva ali nisva za skupaj. Ce sva, potem naj mi tega nikoli vec ne omenja. Cepa nisva pa pac gremo narazen. Ker ce se ne misli odlociti sama, se bom moral jaz,… in jaz se zal namesto nje “ZA” ne morem odlociti. Lahko se samo “proti”.
Zal se je to slednje tudi zgodilo ;(
Nekaj casa sem imel sam sina, nakar ga je vzela, ker zeli delati sranje. Dejstvo pa je da sem jaz skrbel v veliki meri zanj, ga vecinoma sam kopal, previjal in mu kuhal. A si predstavljeate da me je vceraj klicala da naj pridem, ker se ji ne pusti postrici nohte-“jasno da ne ce mu jih prvic strizes”! To vam pove vse o tem kdo ga je “rihtal”. Kuhati ne zna skoraj nic in zato je veliko hrane zmerznjene in pogrete, juhe iz vrecke itd. Sam pa sem pripravljal vedno svezo zelenjavo in ostalo hrano.
Poleg tega ona je najprej ob 16ih in to mogoce samo ozete pomarance (ja vem to je za pit ne za jest),… in potem mogoce nekaj sele ob 10ih zvecer, kar potem to verjetno tudi zbruha. Kako bo tak clovek skrbel za prehrano 22 mesecev starega fantka?? Poleg tega pa se kreganja z materjo (pri kateri sedaj zivi), ki jo sploh ni hotela k sebi nazaj,… ces da ji bo ze kliknel in “se bo nasla”,… da je bila ona ista ko je bila mlada – zelo spodbudno za mone, da je moj sin pri takih dveh.

Moje vprasanje je:
Moja zena je primerna za resno zdravljenje pri psihiatru. Ima bulimijo, ne vem kere stopnje, ker se na to ne spoznam. Ima zivcne izpade pri katerih rata kar druga oseba. Njen oce ima polsestre, ki sta obe shizofrenicne in ena je imela bulimijo in anoreksijo (za drugo ne vem)… in je pred kratkim tudi naredila samomor (ustrelila z lovsko pusko). Njena mama mi je sama rekla da je bila sam tudi taka.
Kako naj nekdo v takem primeru postopa?? Ali naj grem na socialno? Kako bi jo clovek spravil na pregled, da ugotovijo kaj ji je in kako bi se ji dalo pomagat. Vedeti morate, daji zelim resnicno pomagat in samo najboljse. Kaj naj naredim. Zelim da se mojemu sinu godi dobro,… in verjamem da dela z njim res lepo,… vendar sem v skrbeh. Kaj ce ima svoj zivcni zlom v avtu ko se z malim pelje?? Ravno zadnjic je bil prijatelj price temu, ko sva ji skupaj z njim pripeljala neke stvari – ni se mogel zadrzati, da se ni malo in dobronamerno vmesa in ji rekel danaj se pomiri in pocasi pelje, ker je z otrokom,… in da naj se ne obremenjuje, ker ni to nic takega (kar je pac bilo).
Tudi otroka mi ne zeli dati, ampak mi postavlja pogoje od kdaj do kdaj ga lahko imam in kam smem in kam z njim ne smem!?!?!?!
Kaj naj naredim?

resnicna hvala za vsakrsno pomoc!¨
G

Pozdravljeni,
zveni precej zapleten tale vaš odnos z bivšo ženo in mamico vajinega otroka.
Če vas resnično skrbi za njeno zdravje, ji to povejte. Enkrat, ko ne bosta ravno sredi prepira in ne boste to bolj zabrusili kot izrazili skrb. Pvejte, kaj vas skrbi in menite, da bi potrebovala pomoč. Lahko na spletu poiščete nekaj naslovov in ji jih posredujete. A odločitev ali bo sprejela pomoč, je njena.
Če menite, da s sinom ne zna ravnati ali da se ne drži dogovorov glede stikov itd., ji tudi to povejte. če pa je stanje resnično zaskrbljujoče tudi za otroka, ji povejte, da bi želeli sestanek na Cen+tru za socialno delo, ki bo s strokovnim timom preučil vašo sitacijo, če bo potrebno, tudi z mnenjem specialista psihiatra.

S pozdravi,

Ana Ziherl