bulimija
Dober dan!
Pišem Vam zaradi tega, ker me zanima če mogoče veste kaj je to oz. če bi mi lahko kaj priporočili kaj naj naredim… No vedno ko se najem mi je slabo (včasih tudi med tem, ko jem)
Potem pa grem ponavadi takoj na stranišče, in bi morala bruhati ampak jaz nočem in zato zatem imam drisko namesto bruhanja, ko pa ne grem na stranišče takoj pa me najprej tako zelo ”šraufle”, da morem takoj iti na stranišče (ampak ponavadi zadržim, da se mi malo hrana poleže).
Če pa sem kdaj na poti v avtu npr. pa morem takoj iti na stranišče, ker ne zdržim dolgo ne da bi šla na stranišče.
Zdaj pa če bi mogoče lahko vedeli kaj je to ?
Mogoče bulimija ?
Ali pa anoreksija oz. motnja hranjenja ?
Prosim če čim prej odpišete. Hvala !!
Pozdravljena,
ne bi rekla, da gre pri tebi za motnjo hranjenja. Za motnje je značilno to, da dekleta načrtno stradajo, da bi izgubile kg, kar lahko privede tudi do tega, da zaužijejo manj kot 500 kalorij na dan npr., da pretirano telovadijo, da bi porabile še tisto malo kalorij, ki so jih zaužile z namenom, da se ne bi zredile, lahko se potem tudi prenajedajo – pojedo res velike količine hrane, ki jih skušajo “odstraniti” s pretirano telovadbo, odvajali, bruhanjem kot sredstvom za uravnavanje telesne teže – značilen je strah pred debelostjo, stalne misli okoli hrane -kdaj, kaj, koliko pojesti, kaj, če bo preveč, da je kdo ne bo videl, kaj lahko poje in kaj ne; slaba samopodoba, negativno mišljenje o sebi,… in še bi lahko naštevala.
Ti opisuješ, da ti po zaužitju hrane postane slabo oz. že med – vendar bruhanje ni načrtno oz. del tega, da se ne bi zredila, če sem prav razumela. Verjetno gre za nekakšen fizičen vzrok telesa – mogoče ne preneseš določene hrane – na kar sem pomislila tudi, ko si napisala, da, če ne greš bruhat te pa zvija.
Najbolje bi bilo, da greš do osebnega zdravnika, mu poveš kaj se dogaja in te bo poslal naprej na pregled – najverjetneje želodca in prebavih delov. Če je vzrok fizičen ga bodo odkrili. V nobenem primeru ne čakaj predolgo – še posebno, če se ti to dogaja že dalj časa. Najbolje ti bo znal povedati zdravnik.
Vse dobro.
Tatjana
zdravo
stara sem 20 let. Tudi jaz imam motnje hranjenja in se v tem krogu vrtim že več kot eno leto. Zadnje čase mi gre vse še na slabše. prej sem se samo prenajedala sedaj pa jem odvajalne tablete vsak večer, ker bruhati ne morem. Ali se tudi to uvršča med bulimijo? v tem letu in pol sem se zredila za 15 kg (iz ekstremih 50kg na 65kg in več) in to z nihanji stradanja in prenažiranja. nazadnje sem stradala oktobra lani in 3 tedne nisem jedla nič od takrat naprej pa samo še jem. moje vedenje se je zelo spremenilo v tem času. nikamor več ne grem in zaradi tega sva s fantom imela tudi že probleme. on hoče da shujšam, da bom takšna kot sem bila ko sva začela hodit vendar ne gre. neznam več po normalni poti shujšat. vem veliko o zdravi prehrani vendar se ne morem disciplinirat da bi se tega držala. sem odvisna od hrane šredvsem od sladkarij. pojem velike količine hrane predvsem takrat ko sem sama. sama se bi se gnusim da sem takšna, ker tudi fantu nisem več to kar sem bla vendar me ne zastopi, misli samo da se mi neda hujšati vendar ni res. jaz bi zelo rada vendar me hrana vedno premami. sem zalo zaprta vase vendar doma dajem vtis kot da ni nič narobe, ko sem pa sama pa mi gre vedno na jok. newm kako naj si pomagam, zdi se mi, da mi nihče nemore. jem kadar sem žalostna, kadar mi kaj uspe, kak izpit kot nagrado. ko jem se mi zdi svet lepši, je pa pol kko se najem toliko bolj grd. skos obijam spomie kako je bilo ko sem bila še suha, gledam slike sebe kakšna sem bila takrat, kako sem bila srečna. zdaj sem pa tako nesrečna, toliko stavri si želim da bi jih delala, vendar me ta teža in moja nizka samopodoba držita nazaj da si ne upam nič kot da sem doma in mi je dolgčas in potem spet jem. zgubila sem voljo do veliko stvari. nevem kako naj si pomagam. rada bi šla na kakšno terapijo ali pa psihoterapevtu ker bi rada prišla spet iz tega vem vendar nevem kje naj začnem. rada bi se spet počutila lepo, da bi se sprejemala takšno kot sem ker zdaj se ne.
Zdravo Roxx,
tvoja odločitev, da greš k nekomu po pomoč je dober začetni korak. Resnično ti mora biti grozno ob vseh teh nihanjih, nezadovoljstvu s sabo in negativnih mislih o sebi, pa verjetno je to šele zrno vsega kar se ti dogaja.
Prav imaš, ko razmišljaš, da se to lahko konča šele takrat, ko si poiščeš pomoč in pogledaš kaj te žene v to. Resnično to lahko storiš in tvoje življenje je lahko veliko bolje. In verjamem, da bo, ko boš počasi začela raziskovati kaj je v ozadju motenj hranjenja.
Trenutno lahko pomoč poiščeš na društvu Muza, kongresni trg 1, Ljubljana – kolikor vem pri njih sprejemajo trenutno še na individualno svetovanje. Če pa meniš, da bi bilo bolje, da imaš celostno obravnavo skozi daljši čas in bolj intenzivno pa greš lahko tudi na KOMZ – kjer si lahko tudi na oddelku in imaš različne oblike individualnega in skupinskega dela čez dan. Res pa je, da moraš nekaj časa čakati, da prideš na oddelek, so kar polni ponavadi. Menim, da boš trenutno najhitreje na vrsti pri Muzi. V okviru Ženske svetovalnice, pa bo v mesecu septembru ponovno delovala skupina za dekleta in ženske z motnjami hranjenja in se če boš to potrebovala kot dodatno obliko, lahko usmeriš tudi tja. Začni pri Muzi, če boš pri njih za sebe dobila dovolj potem je to to. Če boš ugotovila, da ti njihov način dela ne ustreza pa lahko greš tudi kam drugam. To ne pomeni, da zate ni pomoči, pač pa da včasih potrebujemo drugačen pristop, več poskusov ravnanja, da najdemo osebo, ki v nas prebudi občutek, da smo ok takšni kot smo. Verjemi tudi ti si v redu in zase lahko narediš veliko.
Če potrebuješ še kakšno informacijo kar piši.
Srečno.
Tatjana
Zdravo,
najbolje, da si pogledaš pisanja drugih: ponavadi človek malo več pove o svojem problemu in sebi (starost, kaj ga žuli okoli hrane in sorodnih vsebin) in pove, kaj je že naredil, kdo že ve za njegovo težavo in kje se “mu ustavlja”.
to je prvi korak v smeri okrevanja, velikokrat pa je potrebno poiskati potem konkretno pomoč v živo. ampak za začetek najbolje, da poveš kaj več, kaj se ti dogaja in kaj bi rada (upam, da ni preveč enostavno na prvi pogled;).
S pozdravi