Pozdravljeni!

Bruhanje je postalo moja vsakodnevna nočna mora. težava je v tem, da če se po basanju s hrano ne izbruham, nisem več sposobna nadaljevati dneva. ne morem delati, nimam koncentracije, volje in motivacije, zadirčna sem do ljudi, nič se mi ne da, da ne govorim o tem,da mi je slabo. ko spravim hrano iz sebe sem spet sposobna za delo, druženje itd., normalno se pogovarjam z ljudmi, itd.
V zadnjem času sem začela opažati, da ne morem več bruhati, želodec ne reagira in se ne krči, zaradi tega me boli požiralnik, vse večkrat tudi glava in celo srce. Ali je možno da gre za kakšne resnejše zdravstvene težave? Ali je normalno da ne morem več bruhati?
Naj povem, da si te težave zelo želim premagati, a mi uspe za kakšen teden, ko se normalno (zdravo) prehranjujem, telovadim, pijem vodo, potem pa se znova zlomim in vse po starem. Kako naj se tega rešim? K psihiatru ne bi šla, ker si ne želim biti obravnavana kot psihični bolnik, poleg tega ne bi rada jemala kakšnih močnih zdravil, prav na vašem forumu sem namreč prebrala, da se te stvari zdravijo z visokimi odmerki prozaca.

Za vaš odgovor se lepo zahvaljujem!

Draga Neja,
samo na podlagi vašega opisa težko povem, ali gre za resno poškodbo prebavil. Vsekakor so take poškodbe možne, večinoma so povezane z bolečinami v želodcu in s sledmi krvi v izbruhani vsebini.
Glede zdravljenja pa, strokovna pomoč je pogosto v veliko oporo, seveda lahko zdravila tudi odklonite. Še vedno namreč velja za osnoven pristop v zdravljenju kognitivno-vedenjska terapija. Zdravila so lahko samo v oporo pri obvladovanju napadov basanja s hrano, oz. kadar gre za depresivno motnjo, ki poteka sočasno in onemogoča bistveni napredek v zdravljenju. Lahko se obrnete po pomoč tudi na katero od samopomočnih skupin, kot so Muza ali v Ženski svetovalnici.
Vsekakor vam priporočam, da opravite vsaj osnovni pregled pri splošnem zdravniku, ki bo ocenil, ali je potrebna tudi napotitev k specialistu gastroenterologu.

Kar pogumno, bulimijo se da premagati. In lažje je s pomočjo nekoga, ki vam je blizu ali ima dovolj strokovnih izkušenj in znanja.

Neja,
te popolnoma razumem! In prenajedanje ter bruhanje odločno odsvetujem! Sama sem bil prisiljena nehati prav zaradi tovrstnih težav! Vedno sem mislila, da ne morem imeti resnih posledic v prebavnem traktu, saj nikoli nisem bruhala večkrat dnevno (le nekajkrat v življenju se je to zgodilo 2x na dan), sicer pa sem v povprečju bulimirala nekajkrat tedensko. In v zadnjih dveh letih pogosto še manj! No, prejšnji teden pa sem mislila, da bom umrla – tiščalo me je in mi bilo slabo vse od požiralnika navzdol – nisem vedela, ali mi bo počilo srce, stena požiralnika ali želodec, tako grozno je bilo…Na mojo veliko srečo je bilo potem ok ( s tem, da imam še danes zelo občutljiv želodec in tudi če bi hotela, ne morem veliko pojesti), ampak zdaj mi je jasno, da tega ne morem več početi. Če hočem (zdravo) živeti. In hočem 🙂

Mislim, da je v najinem primeru problem v tem, da težko bruhava. In se telo trudi bistveno bolj, kot pri tistih, ki lahko bruhajo že ob pogledu na straniščno školjko … Ne vem, meni je eno bruhanje vzelo vsaj pol ure, če ne še več…

Skratka, telo ti govori, da nehaj!Vem, da je to težko, lahko pa mu vsaj obljubiš, da se boš potrudila zanj.
Svetujem 5 rednih obrokov (3 glavne + 2 skromni malici), ki naj vključujejo vse vrrste hrane (OH,B,M,vitamini…), ki jih maraš – v primernem razmerju in primerni količini. Ne smeš pustiti, da postaneš preveč lačna – to zbudi volčjo lakoto! In če slučajno konzumiraš umetno hrano, ki jo prodajajo kot “super lahko”, brez sladkorja, brez maščob, oh in sploh, jo čimprej opusti. To je eden največjih nategov prehrambene industrije, ki služi na račun stradanja naših teles s prazno hrano! Če si človek želi sladoled, ga vendar ne liže skozi šipo, mar ne?
Skratka, čuvaj se, crkljaj se, uživaj življenje 🙂