Pozdravljeni

Imam vprasanje,ki se nanasa na punco mojega brata katera naj bi po njegovih podatkih bolehala za bulimijo.

Ne vem,tako kot je rekel brat: Je samo zvecer in to sadje,domac kruh,cez dan pa nic.
Nikoli nima dovolj svezega zraka in nikakor ne more vohati hrano.Recimo danes pri nas doma na kosilu,je pokadila cigaret,popila vodo,zagrabila torbico in rekla samo adijo ter odsla. Men se je zdelo tako cudno vse skupi. Enostavno ne razumem njenega vedenja.Brat jo kar naprej na nek nacin brani in jo vlece ven,da ji naj ne ponujamo hrane ce vemo,da ji je vedno slabo. Kaj je s to osebo?

Najlepsa hvala za odgovor.

Na njej ni nobenega nasmeska in se mi zdi,da je tako odsotna z mislimi,ko jo kaj sprasujes.

Samo iz tega opisa težko rečem, kaj tej osebi je. Vsekakor se vam zdi drugačna ali nenavadna v svojem vedenju. Včasih je tako vedenje lahko prisotno tudi pri osebah z motnjo hranjenja, vsekakor pa ne smemo etiketirati nikogar kar tako, po eni reakciji ali po parih stavkih.
Nekdo, ki ji je blizu ali jo bolj pozna, se moda lahko z njo pogovori in ji ponudi pomoč, če jo želi.

POzdravljeni!

Prosila bi vas za pomoč in nasvet.
MOja sestra ima bulimijo, kar smo izvedeli pred kratkem. Poiskala sem pomoč v centru za motnje za prehrano, a sestra jo je odklonila. Pravi, da nima nobernih težav in da ji ne bodo pomagali tujci ( nobenmu noče zaupati svojih težav pravi da bo sama sebe ” zdravila”). Rada bi ji pomagala, ker ima velik problem,poleg tega pa še živahno hčerko,ki ji vzame veliko energije.
Prosim vas, če mi poveste kako naj stopim z njo v stik in kako naj se pogovorim o njenih problemih.Rada bi ji pomagala tako kot bi ji pomagali “psihiatri” pripravljena sem narediti vse! Je zelo trmasta in noče poslušati.
Mogoče obstaja kakšna knjiga o tej bolezni, da jo sestra prebere in ugotovi, da res potrebuje pomoč.

Samo motiviranje osebe za spremembo je že del terapevstke tehnike, ki se je ljudje, ki delamo na tem področju, posebej učimo. Kot svojci ji lahko po eni strani nudite sočutje, razumevanje, po drugi strani pa lahko vršite tudi to, kar imenujemo tudi bolezenski pritisk. Če zmanjkuje hrana, da na to opozorite, če gre za prekomerno zapravljanje denarja, da tudi to poveste, ali to, da opažate kakšne spremembe na njej, ki so lahko posledica bolezni… Pogosto je tako, da šele takrat človek začne razmišljati tudi o drugi plati te bolezni. Kot vsako vedenje, ki se ga oprimemo, namreč tudi bolezen prinaša dobro in slabo, s tem da je človek predvsem na začetku bolezni za slabo slep.
Obstajajo tudi strokovne knjige v obliki knjig za samopomoč, priporočam vam lahko recimo: Schmidt & Treasure: Getting better byte by byte… a sem prav napisala…

Z lepimi podzravi!