Pozdravljeni!

Stara sem 25 let.ze vec kot 10 let se borim s hrano,natancneje z bulimijo.vmes sem imela obdobja stradanja,pa spet prenajedanja in bruhanja…nic novega.pred kaksnimi 3 leti sem precej shujsala,pri 168 cm sem imela 45 kg.do priblizno pol leta nazaj sem s stradanjem vztrajala na tej tezi.nisem se prenajedla,bruhala ze ce cisto malo pojedla.pa se to redko.nato sem se preselila v svoje stanovanje,zdravila sem se v skupini in cutila,da moram od doma…skratka,da se resim vsega tega.ampak nasprotno,spet se mi pojavila bulimija.sploh ne znam jesti,iscem cas,da se prenajem in bruham.vsak dan.trenutno sem cisto izgubljena.ni mi jasno,zakaj se vedno.zacela sem se ukvarjati s stvarmi,v katerih uzivam,zelo sem zaposlena,a naj bom se tako utrujena zvecer,se moram prenajesti.izmucim se do konca.ne razumem vec,kaj naj storim.imela sem v bistvu eno vprasanje,pa sem se kar malo razpisala.namrec teza mi zdaj neprestano raste.zdaj imam ze 51 kg!in obleke me ze tiscijo.vcasih si mislim,saj je vseeno,drugic pa spet vidim le ta ogromen trebuh…joj.zanima me,zakaj gredo kg kar navzgor,ceprav izbruham.kaj bi sele bilo,ce zacnem normalno jesti?ali se bo sploh kdaj ustavilo?to se mi plete po glavi…
drugace pa ne vzemite to,kot da hocem vztrajati v tej moriji…utrujena sem vsega.vcasih ze tako obupana,da si pac pravim,da je pac to moj nacin zivljenja…ampak tega nocem!in ne morem si pojasniti,da sem zdaj slabse,ko sem ze mislila,da se stvari urejajo.
najlepsa hvala za odgovor.

Svetujem vam, da najdete strokovno pomoč. Pomagala vam bo razumeti, kaj se v telesu dogaja in zakaj si tako želi hrane v stanju podhranjenosti, v katerem ste bili s 45 kg.
Pogosto je zelo uspešnih že 10 srečanj, še posebej takrat, kadar je želja po normalnem hranjenju močno, kot to čutim iz vašega pisma.
Kar pogumno,
marija Anderluh

vsakič sem jezna,ko preberem take stvari. naj ti povem,da se je moja sestra dolga leta ubadala z bulimijo,anoreksijo inp.. zdaj je dobila sladkorno bolezen in si daje 5x na dan inzulin in še danes ji je žal za to. verjemi,da je to DOSTI hujša bolezen kot tvoja in se malo zamisli. tudi jaz sem imela podobne težave kot jaz in vem kako ti je. svetujem ti- POIŠČI SI POMOČ.

Kot razberem iz vašega bi se radi zdravili,zato si poiščite pomoč.Zaupajte prijateljem,staršem,sebi,zdravniku in s skupno pomočjo bo lažje.Tudi smaa se borim s prehrano,le da ne izbruham ampak se panično bojim jesti zaradi neprijetne izkušnje.Sedaj se zdravim strokovno in počasi mi gre na bolje,saj že opažam počasno ampak rahlo izboljšanje.
Draga moja pri 168 cm bi morala imeti vsaj 58 kg.In verjemi da samo ti vidiš “prevelik”trebuh.
Naredi si plan in se ne tehtaj vsak dan.Škoda je da bi zbolela in resno zašla še v druge zdravstvene probleme.
Sicer nika “obsoja”take ljudi…ampak spoštovana nika res nas ne morete obsojati,kajti rabimo veliko vzpodbude in pomoči.Večino pa moramo res narediti sami.
Zato draga “še ena”dvigni glavo,zaupaj se prijateljem,ali komurkoli…vsekakor pa poišči strokovno pomoč.
Želim ti veliko moči in sreče za premagovanje težav.
Če pa želiš piši na
[email protected]