Že 3 leta imam bulimijo in ne vem kako si naj pomagam. Če skušam razčleniti, kaj bi lahko bil vzrok, ne najdem odgovora. Ali je možno, da je temu kriva izkušnja z drogami (heroinom) pred 5 leti? Po uspešnem okrevanju sem čez nekaj časa začela zlorabljati hrano in pomislila sem, da sem jo začela uporabljati kot nadomestek drogi. Slišala sem že namreč, da se velikokrat ena zasvojenost prevesi v drugo.
Naj še povem, da me je panično strah, da bi se zredila, ampak verjetno to ni glavni vzrok mojega početja. Ali pač?
Glede prehrane in telesne aktivnosti sem velik ekstremist – imam obdobja, ko nekaj tednov vsak dan hodim na fitness in se pravilno prehranjujem, potem pa me spet popade obsedenost s hrano in nato imam obdobje “prenažiranja” in posledično bruhanja.
Moram še povedati, da sem v drugih pogledih zelo načelen človek, sem študentka zadnjega letnika, imam urejen dom in ljubečo družino, iskrene prijatelje, resnega fanta in nestresno zvezo z njim, ko pa pridem do poglavja Hrana pa se vse poruši – enostavno se ne morem obvladati.
Najlepša hvala že vnaprej za mnenje!

Pozdravljena, Taja!

Kar dobro si “zadela” ugotovitev, da se včasih ena odvisnost prevesi v drugo, kot se je zgodilo tebi. Vendar ne bi mogli reči, da je prejšnja odvisnost en od vzrokov za tvojo sedanjo bulimijo. Zelo verjetno nisi razrešila nekih drugih stisk, ki so že prej doprinesle k temu, da si se zatekala v droge. Zato bo verjetno za pogledati, kaj ti predstavlja tak problem, kaj se dogaja s tabo, da rabiš “pobeg v odvisnost”. Torej bo treba pogledati, kaj te je težilo že prej, da si začela uživat drogo. po drugi strani pa je dobro pogledati tudi, kaj se danes skriva za navidez popolnim, nestresnim življenjem, kar te peha v stisko. Vprašaj se, kaj ti pomaga preživljati bulimija oz. kaj ti vsaj trenutno bulimija prežene ali olajša…

In naj dodam še to: reševanje iz motnje hranjenja večinoma zahteva neko strukturirano dolgotrajnejšo in intenzivno pomoč nekoga, ki te razume, ki ti bo v podporo prav pri postopnem reševanju bulimije in odkrivanju ter reševanju stisk, ki se skrivajo za to. S tem mislim strokovnjaka ali vsaj neko skupino za samopomoč, en delček pa si lahko pomagaš k razumevanju svoje bulimije tudi z branjem literature o tej temi ali o zasvojenostih nasploh.

Upam, da se boš odločila in poiskala neko strokovno pomoč tudi osebno, sicer pa ti moram čestitati za ta prvi korak iskanja pomoči preko e-pošte.

Ana

če praviš, da si se odrešila odvisnosti od drog, vem da se lahko znebiš tudi te nadloge. Težko bo, verjemi, sama to preživljam in vem kako je. Vendar pa pomisli……želiš še živeti, pomisli na posledice-bulimija pa ti ne prinaša prihodnosti, ki si jo želiš. Svetujem ti, da se obrneš na strokovnajake. Pojdi na pediatrično kliniko , naroči se k dr. Anji Reličevi – ona ti bo znala pomagati

I believe in U 🙂