bulimija
Sabina,
Večina prehranjevalnih motenj ima izvor v kakšni psihološki stistki, pogovor s kakšnim psihologom bi ti lahko pomagal bolje razumeti vzrok za tvojo težavo.
Včasih podpora in razumevanje tvojih najbližnjih lahko zelo pomaga pri tvojem problemu. Samospoznanje, da imaš težave z načinom prehrane je že prvi korak, s katerim daješ možnost, da stvari spremeniš. Dovoli, da ti pri tvojem problemu pomaga še nekdo, ki mu zaupaš… morda najboljša prijateljica, starši, fant… še najbolje pa bo, da poiščeš strokovnjaka za te zadeve (ustreznega zdravnika).
Žal sam nisem specialist za te zadeve, lahko ti nudim nasvete glede prehrane, treninga in podobnih reči… ampak vzrok za tvoje težave ni prehrana… sama veš, da je to nekaj globjega, svetujem ti da se pogovoriš o tvoji težavi s kakšnim psihologom.
Lep pozdrav,
Goran
prosim…
zivjo!
ne vem kako zacet, a ce si sama bulimik ves kako je. bulimijo imam ze 6let!
pred 2letoma sem zacela hodit na psihoterapijo, kjer sem po pol leta prisla do popolne abstinence. zivljenje se mi je spremenilo. zacela sem zivet.
cez cas se mi je pa zazdelo, da terapije ne rabim vec. a kaj hitro za tem se mi je postopomo vse skupaj vracalo. vrnila sem se k psihologu in zacelo se je znova. a namesto, da bi situacijo spet izboljsala se mi zdi, da je v tem letu vse slabse. zdaj ga ni dneva, da ne bi bruhala. pisem diplomo, delam v pisarni, tekam, kolesarim,…a kljub temu najdem cas za za prenaziranje. ponavadi zvecer, ko pridem domov.
problem je ta, da si vsakic, klasicno, zaprisezem, da ne bom vec; a tiste mocne zelje za spremembo v meni ni. do sebe cutim vedno vecji gnus, prezir in sovrastvo. zaprla sem se vase. teorije kako in kaj imam za eno debelo knjigo, a trenutno sem v situaciji, ko si ne znam pomagat, cutim pa, da je vedno slabse. mogoce mi se vseeno ne gre tako slabo, da bi si rekla:” zdaj je pa dovolj! tako nocem vec zivet.” ne vem. psihologa videvam enkrat tedensko, a psihoterapija ne dovoljuje nasvetov. tam sam odkrivas s pomocjo psihoterapevta. svojemu terapevtu zaupam, a zelim si besede nekoga, ki ve in cuti kako je to, nekoga, ki pozna moje obcutke.
prosim pomagaj mi. iscem nit za katero bi se lahko prijela. in zacela znova.
hvala.
miki
Miki,
Oprosti, da ti nisem odgovoril hitreje.. ampak problemi, kot so tvoji zahtevajo, da si vzamem nekoliko več časa za odgovor.
Žalostno je slišati, da nekdo že toliko časa trpi zaradi težav s prenajedanjem. Pomoc psihologa ali psihoterapija je v tvojem primeru vsekakor primerna, da ti pomaga premagati tvoje težave… vseeno je očitno, da potrebuješ še nekoga, ki bi ti stal ob strani in bil v oporo.
Ne poznam te, ne morem točno določiti izvor tvojih težav, tudi ocenim težko kaj slabi tvojo voljo… vseeno pa lahko poskusim.
Mislim, da potrebuješ v svojem življenju ali v tvoji bližini osebo z močno voljo, osebo do katerega čutiš spoštovanje, nekoga, ki bo verjel vate bolj kot si to sposobna sama. Ni nujno, da je to tvoj partner… lahko je prijatelj ali prijateljica, včasih je lahko to popoln neznanec… morda tudi nekdo, tako kot jaz… s katerim kontaktiraš le preko interneta.
Neglede na to, da natančnega vzroka za tvoje težave ne poznam… mislim, da potrebuješ nek cilj, ki bo dovolj velika motivacija, da spremeniš način življenja.
Ali mi lahko poveš, če si res iskrena do mene, še bolj pa do same sebe… zakaj imaš tisto nenadno željo po prenažiranju? Kako je ostali del dneva?
Res bi rad, da razmisliš… pa mi odgovoriš na ta dva vprašanja.
Povej mi tudi koliko si visoka, težka, in kaj te na tebi moti.
Miki tvoje težave se dajo premagati, jaz sem v to trdno prepričan.. ti si z leti morda izgubila upanje in se nekoliko utrudila… ampak s tem je lahko konec že jutri. Kar je bilo je bilo… začni znova, ZAČNI ZNOVA Miki !
Naučiti se moraš hrano uporabljati, ne pa zlorabljati… vse kar moraš storiti, da boš to znala, je razumeti, kaj se v tvojem telesu dogaja ko zaužiješ hrano. Stvari se morda slišijo komplicirane, pa so zelo enostavne.
Sedaj si znova ti na vrsti…
Lep pozdrav,
Goran