Imamo 15 mesečnega sinka,ki pa zadnji teden tako trmari in se dere da se ga sploh z ničemer ne da umirit.
Ponavadi začne iz spanja-kot bi ga nekaj pičilo,ali pa če mu vzamemo kakšno stvar ki zanj ni primerna in bi se lahko poškodoval z njo.
No danes je bil spet histeričen , in ko se je umiril po 5 min.je začel bruhati???!!
sedaj pa ne vem ali je možno da je to zaradi trme-kaj naj naredim?
Hodi v vrtec,ampak smo večino časa doma ker je skoz bolan.
Drugače je živahen in priden,rad se smeji in heca-igramo se skupaj in nam je zelo lepo.
Prosim za kakšen nasvet.

Mateja T,

imam vtis, da vas je sinovo vedenje nekako presenetilo. Je nekaj novega, drugačnega kot do sedaj.
Pravite, da se začne kar iz spanja.
– Ker se vašemu otroku glede na starost “svet okoli njega močno razširja” zaradi vse večje mobilnosti – hoje,
– ker naleteva na vedno več prepovedi – saj prihaja vedno bolj v stik s stavrmi, ki so nevarne – jih lahko seveda močneje čustveno doživlja, v spanju pa to “nekako predeluje”.

Dodatno pa to, da niste na takšna vedenja pripravljeni vznemiri to tudi vas in posledično spet vašega otroka. Nekako takole: “Kaj pa je z mamo, da se tako spremeni – nekako potane bolj huda, njeno telo se napne, obraz je drugačen in podobno, nekaj se dogaja, nekaj neprijetnega … ko mu želite nevarno stvar vzeti.

Lahko je vzrok v tem.
Prej je bilo, a ne, vse lažje. Otroku ste dajali mehke, plišaste, nenevarne stvari, sedaj pa si jih vzame kar sam. In navadno take, ki še zanj niso primerne.

Dobro je, če čimveč predmetov, ki so lahko nevarne umaknete z dosega njegovih rok (npr. nož na mizi, kakšne steklene predmete, predmete, s katerimi se lahko kakorkoli poškoduje). Spomnim se, da smo imeli pri prvem sinu spodnje predalnike z jedilnim priborom, šivanjem in podobno zaščitene z vrvijo, da jih ni uspel odpreti. Seveda ni bilo posebej lepo, bilo pa je varno. In vsak obiskovalec je to tudi razumel. Še kakšna šala je padla na ta račun.

Ko otroku “jemljete” stvari iz rok pa je dobro, da mu hkrati ponujate nekaj, kar ima rad- to pomeni, da mu preusmerjate pozornost. Pri tem bodite vztrajni in potrpežljivi.
Ob “napadu jeze” pa mu lepo mirno prigovarjajte, ga božajte po hrbtu ali kaj podobnega. Važno je, da tudi sami ostanete zelo mirni. Nič ni narobe, samo pomiriti želite otroka in varovati ga. Čustven izbruh pa se mora pomiriti v njem.

Lahko pa bi bilo njegovo vedenje morebiti povezano z boleznimi. Pravite, da je pogosto bolan. Takrat je otrok bolj razdražljiv (čeprav še odrasli ne zaznamo bolezni), bolj občutljiv, hitreje in močneje odreagira in podobno.

Na splošno bi rekla, da ima njegovo bruhanje nek logičen razlog v močnejši razburjenosti, prav pa je, da se o tem pogovorite ob priliki tudi z otrokovim zdravnikom.

Lep pozdrav
Francka