Pozdravljeni,

imava hčerkico, ki bo konec junija dopolnila dve leti. Rojena je bila v 30. tednu in po rojstvu ni imela nobenih večjih težav. Nikoli ni potrebovala dodatne pomoči pri dihanju, pa tudi zbolevala ni v prvem letu starosti.

Lani jeseni pa se je začelo. Konec septembra je zbolela, tik preden bi šla v vrtec. Po štirih dneh prehlada se ji je otežilo dihanje in v bolnici je ostala štiri dni. Nato je šla v vrtec in po enem tednu zopet pristala v bolnici zaradi bronhitisa. Konec novembra sva jo do februarja vzela iz vrtca in stanje je bilo v redu. Februarja smo ponovno pričeli z uvajanjem in zgodba se je ponovila. Marca je bila dvakrat v bolnici. V prvem primeru je bil potrjen RSV in prebolela je bronhiolitis. V bolnici je bila devet dni, od tega osem na kisiku. Konec marca sva jo še enkrat vzela iz vrtca, da bi bila le bolj na varnem do konca zime. Nov poskus je bil začetek maja ob lepem in pomladno toplem vremenu. Dva dni je bilo super, tretji dan smo že bili na urgenci. Takoj je dobila kisik in tri dni ostala v bolnici.

Od prvega uvajanja v vrtec oktobra lani do zdaj je vse skupaj preživela en sam cel dan med otroki. Vse ostalo je bilo uvajanje, ki se je po par dneh prekinilo za teden ali več. Petkrat je bila hospitalizirana, dvakrat smo bili še na poldnevnih inhalacijah.
Zdravnik pravi, da ne kaže nobenih posebnih bolezenskih znakov, da je pač zgolj hipersenzibilna, najverjetneje zaradi prezgodnjega rojstva. Po vseh hospitalizacijah je bila pregledana in vedno je bilo stanje pljuč normalno. Pravi, da je po statistiki sodeč pričakovati, da bodo čez leto ali dve te težave izginile brez posledic. Nobeden od naju nima astme in tudi bližnji sorodniki je nimajo. Prav tako ne poznamo alergij.
Ob vseh obolenjih smo ji doma po navodilih zdravnikov dajali ventolin z babyhalerjem. Včasih ga je morala dobiti tudi osemkrat na dan. Kadar je bila zdrava, pa ga ni dobivala. Po jesenskih bronhitisih smo hodili tudi na respiratorno fizioterapijo. Za otroka je bilo precej stresno, vendar je zelo pomagalo. Pri vseh obolenjih pa tudi v času obiskov v vrtcu smo ji redno spirali nos s fiziološko razstopino (v vsako nosnico 20ml ampulo). Aprila je en mesec jemala »flixotide«. Nikoli ni dobila antibiotikov (oziroma enkrat med bronhiolitisom, ampak zaradi vnetih ušes). Po zadnji hospitalizaciji pa ji je dežurna zdravnica predpisala novo zdravilo – »seretide«. Na navodilih za uporabo sem presenečen prebral, da zdravilo za mlajše od 4 let ni priporočljivo!

Jemo zelo zdravo, predvsem svežo zelenjavo in sadje, pogosto tudi pijemo sveže iztisnjen sok. Na svežem zraku je, kolikor nam čas in vreme dopuščata, nobeden od naju ne kadi. Vsi ti dogodki so zato še toliko bolj utrudljivi. Žena se v bolnici vse prej kot spočije, jaz sem se v teh mesecih vsaj petdesetkrat moral odpeljati v bolnico. Sprašujeva pa se tudi, kaj bo, ko bo spet šla v vrtec. V družbi otrok se sicer počuti dobro. Okolje ji hvala bogu ni stresno.

Omeniti moram, da živimo v tujini in da otrok nujno potrebuje socializacijo že zaradi jezika. Bližnjih sorodnikov nimava v bližini, čeprav nam je do zdaj nekako uspelo, da smo z njihovo pomočjo, dopusti, bolniškimi in delno zasebnim varstvom prebrodili to obdobje. Ampak predolgo to ne gre. Tudi če bi še nekaj mesecev probala »štukat«, bo slej kot prej spet jesen in ne predstavljava si začetka v času navala virusov.

Vprašanji imam dve. Najprej me zanima, kaj menite o zdravilih, ki jih je prejemala do zdaj, predvsem pa o seretidu, ki ji ga zaenkrat še nisva dala.
Drugo vprašanje pa je bolj splošno. Kaj lahko še storiva za boljšo odpornost otroka?

Urška & Peter

Spoštovana Urška in Peter,

težave z zbolevanjem vaše deklice niso (žal) prav nič neobičajnega in je verjetnost, da bi bile povezane s prezgodnjim rojstvom, zanemarljiva.

V prvem letu so dojenčki, ki so se rodili ob roku, dobro zaščiteni s protitelesi, ki jim je dala mama kot popotnico v zadnjih tednih nosečnosti. Tu so nedonošenčki na slabšem, saj jim manjkajo prav tisti zadnji tedni prehoda protiteles. Po prvem letu pa so bolj ogroženi le tisti nedonošenčki, ki so imeli po rojstvu težave z dihali, predvsem v obliki kronične pljučne bolezni – bronhopulmonalne displazije. Pri ostalih se pričakuje normalna rast in delovanje tako pljuč kot imunskih mehanizmov.

Po prvem letu je zbolevanje – predvsem z akutnimi virusnimi okužbami dihal – bistveno pogostejše. V tem času se večina otrok sreča s sovrstniki (v vrtcu ali drugje), ki tudi zbolevajo – in so najbolj “kužni” prav v času, ko so navidezno še zdravi (ob koncu “inkubacijske” dobe). In ker je virusov veliko (poleg RSV kup serotipov rinovirusov, adenovirusov, virusov influence in parainfluence, bokavirusov, metapnevmovirusov), od katerih mnogi ne dajejo trajne imunosti (npr. podobno kot virus noric, mumpsa, rdečk, kjer zbolimo le enkrat v življenju), se okužbe ponavljajo ena za drugo, še zlasti v hladnejših in vlažnih mesecih, ko so tesni stiki (zaradi bivanja v notranjosti) precej intenzivnejši in preživetje virusov izven gostitelja bistveno daljše. Obenem velja, da okužba z enim virusom zmanjša odpornost na okužbo z drugim. Če otrok reagira burneje (kar opazimo zlasti pri tistih, ki prebolijo RSV okužbo pred 1. letom starosti), so težave še večje. In mnogi starši tarnajo, kako otrok med 1. in 2. letom praktično ni bil v vrtcu, saj je po prebolelem infektu odšel v vrtec zdrav, po 2-3 dneh pa se je ponovila nova bolezenska zgodba.

Zdravila, ki jih je dobivala vaša malčica, so povsem ustrezna – pravzaprav je bil njihov razpon (le Ventolin ob poslabšanju, zaradi kratke razpolovne dobe zdravila je potrebno pogosto dajanje, tudi na 2 uri), Flixotide le kratek čas, antibiotik le enkrat) celo manjši, kot bi pričakovala glede na opisane težave. Mnogi zdravniki bi namreč inhalatorni steroid (npr. Flixotide) svetovali v celotni sezoni okužb, ne le občasno. Enako velja za Seretide, ki sodi med novejša zdravila v zdravljenju – preprečevanju ponavljajočih se dihalnih okužb (zlasti ob “alergični” komponenti), ki zaradi zakonskih regulativ ne smejo biti testirana pri otrocih – in proizvajalec se “rešuje” s priporočilom, da naj se zdravilo pri manjših otrokih pač ne uporablja.

Za nobeno od dodatnih “zdravil” (zlasti tistih, ki jih tržijo v lekarnah brez recepta) ni dokazov, da bi pripomogla k boljši odpornosti. Po lastnih izkušnjah se strinjam z vašim pediatrom, da bi morale postati okužbe dihal vse redkejše. A ni zanesljivo, da bo to že v tej sezoni – večina se z “zdravjem” lahko pohvali šele po 3. letu otroka. Do tedaj bo najbolj pomagalo bivanje zunaj (zlasti poleti kakšen dopust ob morju, z obilico namakanja v morju (ne bazenu z morsko vodo!), tudi če ne bo doseglo temperature 25 stopinj), higiena rok (umivanje) in (tako kot doslej) pestra prehrana. Ob infektu pa vsa zdravila, ki ste jih omenili.

Srečno,

Pozdravljeni,

najlepše se vam zahvaljujeva za podroben odgovor.

Zdravilo seretide sva ji zdaj že dala in po navodilu zdravnika ga bo dobivala do konca meseca. Upava, da bo to res pomagalo pri dihalnih težavah. Sicer pa je zdaj spet nazaj v vrtcu in zaenkrat se dobro drži.

Poleti načrtujemo morje, če bo zneslo, bomo izbrali kar dva tedna. Je pa zanimivo, da smo bili lani v začetku septembra na morju, celo na Lošinju, kar dobra dva tedna, potem je pa že po enem tednu zbolela, da je morala v bolnico. Pred morjem pa praktično nikoli ni bila bolna. Ampak morja in svežega zraka seveda ne kriviva 🙂

Hvala še enkrat za odgovor. Želiva vam vse najboljše!

Peter & Urška