Brina
Danes sem prvič na teh straneh, čeprav je minilo že pet mesecev, odkar sem za vedno ostala brez moje Brine. Tako sem se je veselila, toliko načrtov sem že imela, kaj vse bomo počeli skupaj. In potem sem jo res dobila. V svojem naročju sem jo imela le kakšno minuto, potem so mi jo vzeli. Takrat je bila še živa, a ni mogla dihati. Potem sta sledili dolgi dve uri čakanja, ker so jo v drugi sobi oživljali. Boga sem molila, da ne bi umrla. Toda ko so mi kasneje zdravniki povedali, kaj je narobe, sem si želela, da naj gre rajši med angelčke takoj, kot da bi morala celo življenje trpeti. In tako se je zgodilo. Odšla je, ne da bi jo še kdaj videla. Ostale so mi tri fotografije, ki jih je posnel moj Boštjan, ki mi je pomagal pri porodu. Tako je bila lepa, zame najlepša punčka. Zdaj smo spet sami: moj štiriletni Timi, Boštjan in jaz. V meni se poraja nešteto vprašanj: Zakaj Brina? Kje je zdaj, je srečna in ali vidi mojo bolečino? Kakšna bo moja naslednja nosečnost in ali bom lahko še kdaj imela zdravega otročka? Ne preostane mi drugega, kot da spet poskusim. Morda drugo leto. Toda moje Brine ne bom nikdar prebolela. Morda jo nekoč spet najdem…Želim si le nekaj tolažilnih besed in da bi si morda s kom delila podobno izkušnjo.
Draga Tina!
Najprej moje iskreno sožalje.
Vem, da beseda ne potolaži veliko, morda le malo olajša bolečino.
Žal tragedija ne izbira med posamezniki. Vsi smo na tem in to dobro vemo. Vmes pa premagujemo razne ovire, ki nam jih življene polaga pod noge. V tej borbi pa tudi kdo obupa in odide prej, drugi vztrajajo.
Vedi, da si bila kot mati izbrana prav za svojo deklico Brino (lepo ime ste izbrali svojemu angelčku, ki vas sedaj čuva). Sigurno vas je vse skupaj tudi obogatila, že s tem, da ste jo čutili, kako brca v trebuščku, kot praviš si tudi načrtovala kaj vse boste počeli,… Ampak Brina očitno ni bila kos svoji življenski nalogi, vseeno si je izborila pot na svet, da bi te spoznala (in atija). In to je bilo njeno življenje. Resda kratko, a vseeno je imela vaju poleg. Kot vaju ima še vedno vajin sinek Timi. Verjetno se Brina ne zaveda, da je s svojim “življenjem” hudo prizadela vas vse. Jaz mislim, da ni zastonj dočakala svoljih par minut, ko si jo stisnila v naročje, sta bili spet eno. Mogoče ji le res ni bilo usojeno živeti, ampak je le vsaj za kratek čas posijala, kot sonček, ter odšla, kot nežna sapa.
Tina, upam, da boš svojo tragično izkušnjo sprejela, ne kot nekaj bolečega, žalostnega, in da se boš nekoč sprejela, da si le bila čudovita mati Brini. Naredila si vse, kar je bilo v tvojih močeh.
Veš, jaz sem imela prvič spontani splav v 8 tednu, ampak z fantom sva se že odločila, kako bo mišku ime. Drugič sem zanosila in uspešno donosila našo Kajo, imena nisva spreminjala od načrtovanega prvega…
Tea
Pozdravljena Tina
Najprej moje iskreno sožalje ob izgubi vaše hčerkice. V tem trenutku je najbolj pomembno, da v družini držite skupaj, morda tudi vaši starši in ljudje, ki so vam blizu. V življenju nas spreletijo vsemogočne tegobe in marskikomu ni z rožicami postlano. Želim ti veliko razigranih trenutkom s tvojim sinčkom in veliko ogromno sreče z naslednjim otročičkom, ki ga morda pričakujeta. Vem, da izguba otroka pomeni hudo trpljenje. Delala sem že s takimi starši, ki jim je kruta usoda odvzela otroka. Naj vajin mali sinko prinese veliko topline in sreče v vajin dom. Lahko mi tudi pišete na moj email naslov, če želite seveda. Vaša pisma so vedno dobrodošla.
Jaz sem rodila mrtvo hčerkico v 25. tednu nosečnost. Bila je zelo bolana. Verjamem da je Angel in ta pesem mi je v tolažbo;
Ne jočite ob mojem grobu
nisem tukaj in ne spim.
Tisoč vetrov sem,
zlati lesk na belem snegu,
sončni žarek na vedrem nebu.
Nisem tukaj in ne spim.
Sem luč v slabem trenutku,
svobodna ptica v ranem jutru,
BELI ANGEL
ki dan in noč za vas bedim.
Upam da btudi tebi vsaj malo v uteho.
LP
POzdravljena Tina!
Ko sem prebrala naslov sporočila me je stisnilo pri srcu.Ime Birna.Tudi moja hčerkica je bil Birna in rudi ona je svoje poslanstvi na tem svetu zaključila 6 dni po rojstvu.Tudi njo sta doma čakala bratec in sestrica … imela je srčno napako in je umrla na operaciji,ki pa je tehnično uspal ,Brina pa se na koncu ni zbudila.
Tian, še kako te razumem in poznam tvojo bolečino.
Vem ,da te boli in vem,da ni tolažbe.Je pa lažje,če vemo ,da nismo sami …
Tina,Javi se še kaj.Lahko me kontaktiraš na osebni email,če želiš.
V mislih sem s teboj.
SaBRINA.