Brezposelnost
Pozdravljeni,
zanima me kako naj preprečim nastanek hujše depresije, ki mi trka na vrata. Stara sem 31 let. Pred 6 leti sem diplomirala ( pravna fakulteta). Po diplomi prve zaposlitve nisem dobila skoraj tri leta, ker nisem imela izkušenj, pravosodnega izpita, predvsem pa nisem imela vez in poznanstev. V tem času sem dokončala še magistrski študij. Po treh letih sem dobila zaposlitev v majhni odv.pisarni, kjer sem ostala dve leti. Tam sem bila vsakodnevno priča mobbingu in psihičnemu nasliju nad sodelavko. Skupaj sva si z pogovori pomagali, vendar je bilo zelo težko, saj je bil prisoten strah ” kaj bo pa spet danes” vsak dan. Po opravljenem pripravništvu sem uspešno in z dobrimi ocenami opravila pravosodni izpit, upajoč, da mi bo to končno odprlo vrata do redne in normalne zaposlitve. V 4 mesecih in po vsaj 20 prošnjah, testih, razgovorih, sem ugotovila, da nimam možnosti za nikakršno zaposlitve. Vez in poznanstev nimam, tisti, ki jih poznam na tem področju mi nočejo ali ne morejo pomagati. Imela sem veliko upanje za krasno zaposlitev za nedoločen čas, ki mi je spolzela iz rok za 1,5 točke ( pisni in ustni test).To pa je bil zadnji žebelj v krsti. Ne morem se več pobrati, nimam želje po vstajanju iz postelje zjutraj, ker nimam kaj početi cel dan. Po vseh teh letih težav z zaposlitvijo mi je preprosto zmanjkalo želje, upanja in energije, Razpisanih delovnih mest ni. Javna uprava ne zaposluje, zasebniki bi samo izkoriščali. Želim si ustvariti kariero, nekaj let delati in nato imeti družino s svojim super partnerjem, ki tudi trpi, ko me gleda v taki črni luknji. Druženje z ljudmi mi je odveč, saj me vsi sprašujejo po službi in po otrocih. Najboljšja prjateljica pa živi daleč stran v Ameriki. Ne vem kaj naj še storim, da bi našla zaposlitev in se tako osamosvojila ter ni bi bila več breme staršem,ki me sicer podpirajo, a komaj čakajo,da se odselim na svoje. Čutim,da me prepravlja malodušje in huda bolečina za katero nimam zdravila. Kak nasvet kako najti spet voljo do življenja? Hvala. C
Pozdravljena,
mogoče poskusiš pošiljati prošnje kam drugam, ne samo v svoji “stroki”, ampak tudi v sorodne, tam kamor imaš izkušnje iz študentskih del, poskusi s prostovoljnim delom (mogoče se ti kje odpre) ali pa pojdi na svoje oz. v tujino. Ok, mogoče že govorim isto kot tvoji znanci in prijatelji, ampak tudi sama sem bila skoraj dve leti brezposelna, na koncu sem dobila delo tam kjer imam predvsem primerljive delovne izkušnje predvsem iz prostovoljnega dela in je dovolj srednja šola.
Se pa spomnim, da je tudi meni trkala depresija na vrata. Zadnji mesec pred zaposlitvijo, mislim da nisem poslala niti ene prošnje, ampak me je tja poslala na razgovor celo svetovalka in mi je po naključju tudi uspelo. Nikar ne obupaj, lahko mi pišeš tudi v zasebna sporočila za kaj več. 😉
Lp,
m. sova
Pozdravljena Hilary,
Najprej oprosti za zamudo v odgovoru. Upam, da si v tem času že poiskala kakšno pomoč ?
Rada bi ti čestitala za opravljen pravosodni izpit. To je kar velika stvar. Nadalje pa imaš tudi pomembno podporo v svojem partnerju. Zaradi tovrstnih pozitivnih vidikov v tvojem življenju moraš vztrajati na poti naprej, ki ta hip ni preprosta in lahka!
Pomembno je, da ne čakaš in stagniraš ampak si poiščeš pomoč.
Tvoje življenje se ne sme ustaviti zaradi zdajšnje brezposelnosti. Seštej vse dobre vidike svojega življenja in poskusi svoj čas in energijo usmeriti v tisto kar si želiš ustvariti zase in svoje bližnje.
Mogoče lahko poskusiš tudi s prijznim nasvetom bralke zgoraj? Žal se v tem času mnogo ljudi srečuje s podobnimi tegobami kot ti. To sicer ne pomeni, da tebe situacija boli manj. Vsekakor čimprej do strokovnjaka, ki naj presodi ali je potrebno začasno uvesti antidepresive in še kakšno podporno terapijo. Bojim se, da se stanje samo od sebe ne bo popravilo.
Oglasi se še, vse dobro,
Lp
Bernarda