Spoštovani!

Imam 20-letnega sina, ki je že nekaj časa povsem obupan. Ima občutek, da je vse črno, da se vse nesreče dogajajo samo njemu, da ga nihče ne mara in da je v vsem neuspešen. Ponavlja prvi letnik na fakulteti, ker ni naredil pogojev za vpis. Nekaj časa je delal izpite zelo uspešno, na koncu pa se njegov načrt ni izšel. Ima par prijateljev, s katerimi hodi ven. Pravi, da gaje še vsak, ki mu je zaupal, kasneje izdal. Trudil se je biti uvideven in prijazen do vseh, pa so ga kasneje vsi “pohodili”. Ugotovil je, da se to ne obnese, zato da tega ne bo več počel. Vedno bolj je jezen na ves svet. Ima občutek, da nikoli ne bo bolje. To traja že drugo leto, tako da ga tudi uspešno opravljeni izpiti očitno niso zadovoljili. Kar naprej ponavlja: nisem uspešen v ničemer!
Ima mnogo preveč časa, vendar ga ne znamo zaposliti. Lahko je ves dan za računalnikom, pa še tam se ves čas jezi. Ko smo mu predlagali kakšen hobi, je rekel, da bi ga zanimal, če bi bil boljše volje, tako pa je brez veze.
Predlagala sem mu pomoč psihologa, da bi lažje razumel, kaj se z njim dogaja, a ga noče, ker ve, da ne bo nič bolje.
Kako mu še lahko pomagamo, da si bo pomagal sam?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Majana

Spoštovana Majana,
če je dvajsetletnemu sinu pošla vsa volja, da nima družbe, konjičkov,in se izolira, je to resna zadeva in bo potreboval psihiatra in ne psihologa.Čim pej se bo oglasil, tem manjša bo škoda.Sami ste videli, da ga vzpodbuda ne aktivira, zato pričakovanje, da si bo po nekem navodilu sam pomagal ni realno.

Na kakšen način pa bi pomagal psihiater? Sama se najdem v tem, kar je napisala majana o svojem sinu, razen tega, da me v dobro voljo spravi samo glasba (poslušanje, igranje, pogovarjanje s kom, ki deli to mojo strast), ostalo fax, “kolegi”, črnogledost, jeza, neuspešnost pa isto, stara 21.
Kakšna je recimo terapija? Depresija in tablete?

Spoštovana ry,
Predlagam obisk pri psihiatru, pa ne zato da bi vas zdravil ampak predvsem zato, da bo ugotovil ali je zdravljenje sploh potrebno in ali morda ne gra za stanje, ki se bo razblinilo samo po sebi.Če bi bilo zdravljenje potrebno, se bosta o načinu,oblik,i trajanju in prekinitvah neposredno pomenila. Različni vzroki namreč zahtevajo različno intenzivne posege od svetovanja, terapevtskih nalog, ciljane psihoterapevtske obravnave, pa vse do uporabe zdravil.Vnaprej in na daljavo ni mogoče izbrati nobene obravnave in tudi nobene načelno izločiti.