Čedalje bolj mi gre na bruhanje in me sili v osamo, človeška brezčutnost in brezobzirnost. Poveš na glas, da nekaj ne želiš in te spet vsi z istim posiljujejo. Poveš na glas kaj nočeš in ne želiš, in te kljub temu vsi še naprej s tem posiljujejo. Ko že stotič poveš isto ker v resnici imaš pol k**** posiljevanja, te potem vsi čuden gledajo in ti takoj nalimajo raznorazne pridevnike. Naenkrat si ti čuden in mimo vseh, ker nisi ovca in ne delaš vsega kar drugi delajo. Ne visiš 24 ur na FB, na Messengerju, in si čuden. Ne kupuješ v istih trgovinah kot drugi in si čuden. Bolezen sodobnega človeka: misliti, delati in govoriti točno to kar drugi, ne izstopati niti za milimeter! Samo to je edini in pravo. Takoj, ko si za en milimeter ven iz kroga, si izobčen. Bolezen sodobnega človeka: bodi neumen, zabit, naj drugi namesto tebe razmišljajo, naj drugi namesto tebe odločajo. Naj ti drugi povedo kaj moraš jesti, kaj moraš obleči, kaj moraš delati. Če si slučajno sam sposoben kaj narediti, si že čuden. To ne gre. Nimaš pravice biti samostojen, sam kaj odločati. Moraš biti ovca.
In najhuje od vsega je ko to doživiš od takoimenovanih prijateljev. Ljudi katere smatraš za relevantne, pametne in na isti valovni. Potem jih neja časa ne srečuješ in ugotoviš, da so ovce. Potem se vprašaša ali so šele sedaj ali pa od nekdaj, pa tega nisi opazil…..

Motijo me ljudje. Ne prenesem jih več. Zaradi njihovega brezčutnega in brezglavega obnašanja. Moti me, ko mi nekdo na vsak način hoče vsiliti da jem to kar on sam je. Moti me, ko mi nekdo vsiljuje svoj prav in svoja prepričanja in nima toliko odnosa do mene, da sliši in upošteva kar mu govorim. Motijo me zabiti ljudje, ki mislijo da je vse tako kot oni hočejo in je to samoumevno, in če slučajno zavrneš njihove zahteve in pričakovanja si takoj izobčen, od zabitih ljudi seveda ker oni že vse vedo. Moti me, ko s prijateljico grem nakupovati in me sili da grem v tiste trgovine v katerih ona sama nakupuje, ko pa ji rečem da hočem v drugo iti, pa dvigne nos. Moti me, ko mi nekdo na vsak način hoče prodati kozmetiko katero sam uporablja čeprav mu stokrat rečem, da me ne zanima ker imam svojo kozmetiko, in ko zavrnem pričakovanje že dviguje nos. Moti me ko ljudje mislijo in si jemljejo pravico, da mi kar naprej težijo s svojimi neumnostmi (kakšno obleko naj oblečejo, kaj naj kupijo, me vpisujejo v neumne igrice, verižna pisma, ipd.) takrat ko sem na dopustu in seveda so o tem seznanjeni, pa kljub temu nimajo toliko odnosa in razumevanja, da me pustijo pri miru – ne, bog ne daj. Ko so sami na dopustu jih ne smeš motiti, ko pa sem jaz na dopustu me obremenjujejo s svojimi neumnostmi do onemoglosti, ker sem jaz očitno za njih bedak kateri mora svoj dopust posvetiti njihovim neumnostim, in prenašati njihovo teženje ker pač sami ne vedo kam in kaj bi s seboj. Moti me človeška brezčutnost in brezobzirnost. Nisem tega vajena. In ne morem razumeti koliko moraš biti v glavi zj**** da drugim počneš to kar sam ne dovoliš da tebi počnejo. Koliko moraš biti brezčuten, da od drugih zahtevaš in pričakuješ odnos in upoštevanje in spoštovanje, ko pa tega sam ne daš. Kako je lahko nekdo toliko nesramen, da mi teži z neumnostmi ko sem na dopustu, ko pa sem mu jasno povedala, da sem si vzela dopust da se odpočijem in rešim svoje osebne stvari v miru. Ne vem…… nisem toliko inteligentna, da razumem. In to nekdo, ki je kao moj prijatelj, že leta in leta. Kakšen prijatelj? A je to prijateljstvo? Zame ni. Zame je to samo odraz egoizma in brezčutja, neupoštevanja in nespoštovanja. In tega pa ne prenesem. Če ti je do nekoga potem pa si že daš delo in se potrudiš za odnos, zato da slišiš in upoštevaš, si že daš toliko dela in truda da slišiš in si zapomniš kaj nekdo ima rad, kaj mu je všeč, kaj bi rad in ga ne posiljuješ s svojimi zahtevami in pričakovanji. Kaj imaš od tega da od drugih zahtevaš in pričakuješ da bodo delali točno to kar ti hočeš? Kaj je to res normalno da moraš početi vse kar drugi hočejo, da boš sploh sprejet v družbi? A je to res normalno, da si kar naprej suženj drugim ljudem in moraš sprejeti njihove pogoje, zato do obstaneš in zato da te ne izobčijo? Ali so res ljudje toliko zabiti, da smatrajo samo svoje prav in samo svoje sprejemljivo in si potem še jemljejo pravic druge obsojati in izločevati?