Brez prijateljev
Torej kot že naslov pove nimam prijateljev oz. imam enega, a se odkar ima dekle zelo redko vidiva. Razlog takšnemu stanju je poleg tega, da roko na srce nikoli nisem bil ne vem kako socialno bitje seveda drogiranje. Vsa moja najstniška leta in še pozno v dvajseta sem se boril z odvisnostjo od heroina in seveda z vsemi sprotnimi pojavi;kraja, laž, zlorabe bližnjih in prijateljev. To da me noben ni več poklical, povabil se družil z menoj mi je bila zadnja briga na svetu-glavno, da sem dobil šut pa je bilo vse ok. Zdaj pri 27 sem clean že več kot leto, končujem faks redno delam prek š. servisa in edina stvar, ki bi lahko nakazala mojo preteklost so moji precej slabi zobje (na žile sem zelo pazil), katere pa aktivno saniram čeprav so stroški noro visoki, drugače zgledam kar v redu, no vsaj sodeč po pogledih “mimoidočih” deklic se mi zdi. Pravijo da je normalno, da se mi je ponovno prebudila potreba po socialnih stikih in tudi meni je čedalje več do tega, a enostavno ne vem kako in kje začeti. Kar hočem povedati je da imam ne srečo in po zaslugi vsaj kančka pameti še vse predispozicije za normalno vklopitev v družbo-no vsaj mislil bi tako, a kakor rečeno, ne vem kako sploh začeti. Mislim, da boste razumeli, da mi ni ravno, do vpisa v kako planinsko društvo ali kaj podobnega, rad bi bil med sebi podobnimi ljudmi. Torej prosim nočem nasvetov ala planinsko društvo, veliko raje bi videl, če mi odgovori kdo s podobno izkušnjo, se pravi, nekdo, ki je čist in ki se je ubadal s podobnim problemom. Bolj kot bo nasvet konkreten, bolj bom zadovoljen. samo še to, mogoče se zdi, da je moj problem banalen glede na to kar berem tukaj, se pravi težave drugih odvisnikov, a me dobesedno razžira ta bedna osamljenost – mislim v najboljših letih sem, inteligenten, dobro zgledam in sam!! Ne vem, včasih mislim, da mi je pač usojeno naprej gniti zadrogiran in brez občutkov, čeprav sem zbral toliko moči, da sem se spravil ven-mislim v čem je sploh smisel, če pa nimam svojih dosežkov s kom deliti???
Torej, očitno svoje dosežke deliš z nami na forumu, kar je že eden od korakov, oziroma eden od izgovorov manj, da se ga greš nazaj zadet. Sem bivši odvisnik, 9 let čist, vem o čem govoriš.
Pri izgradnji novih, tokrat jasnih in življenja polnih odnosov z ljudmi sem se na začetku svoje poti ven iz brezna odvisnosti soočal predvsem z lastno nepotrpežljivostjo. Dobro veš, da je heroin dal vse takoj, hkrati pa ravno zaradi tega močno načel našo potrpežljivost in vztrajnost. Torej, vzdrži še dan ali dva, zemeljska krogla je prepolna ljudi, da bi v nedogled ostajal osamljen. Seveda nam ni vsakdo pisan na kožo, oziroma smo sami precej izbirčni in zahtevni do soljudi, kar je do nekod normalno in v redu, saj se ne rabimo ravno vsem ljudem prilagoditi in vse tolerirati, torej pri tebi verjetno razna gasilska društva ipd. res ne pridejo v poštev, verjamem namreč, da si eden od zahtevnejših profilov ljudi, ki radi zajadrajo v medsebojnem odnosu malo globje. Tu pa se izbor seveda zelo zmanjša, saj nas sodobni način življenja poneumlja in nas dela plitke ter površne. Torej išči posameznike, ki si upajo biti izvirni s svojo osebnostjo in to dosegajo brez pomoči raznih substanc, torej trezni, vlagajoč resničen napor.
Omenjaš svoje zadovoljstvo z lastno zunanjostjo, ki je po tvojih besedah relativno dobro ohranjena. Res je, da zunanjost šteje nekaj promilov pri oblikovanju medsebojnih odnosov, sam pa dobro veš, da je tvoja notranja izvirnost tista, ki bo pritegnila v odnos kvalitetne ljudi, torej tiste, ki te ne bodo samo “sesali”, ampak si boste medsebojno dajali. Dandanes je zunanji izgled toliko poveličan, da smo pozabili razvijati svoje notranje kapacitete, verjamem, da imaš na tem področju še ogromno neizkoriščenih potencialov. Torej, zobje so tudi pomembni, še bolj pa kaj drugega.
Priporočam ti intenzivno iskanje konkretnejše oblike zaposlitve; za zdaj delaš preko študenta, zraven pa aktivno išči bolj redno obliko zaposlitve, ki ti bo dala močnejšo stabilnost. Ne rabim ti posebej omenjati, da v začetku ni ravno priporočljivo biti preveč izbirčen, sčasoma boš že našel tisto, kar te veseli. Meni je uspelo po cca. 5-6 letih najti službo, ki me tudi notranje izpolnjuje, v tem času pa jasno nisem zabušaval doma in čakal na najidealnejšo priložnost.
Še naprej ti želim, da vztrajaš in odkrivaš življenje, ki je toliko let spalo v tebi. Mogoče ne bi bilo napačno najti kakšno skupino za samopomoč, kjer bi se lahko v miru “izlajal” ter delil svoje notranje svetove z ljudmi, ki so tudi že kaj grenkega in podobnega doživeli ali doživljajo. Sam vodim skupino za pomoč odvisnikom in njihovim družinam v Novem mestu, kar počnem iz golega življenjskega “gušta”. Želim si, da bi se še slišala ali kako drugače srečala.
Lep pozdrav.
TEL: 031/591-588
SAMOTA BO PO MOJE MINILA, POČUTI SE ZMAGOVALCA V TEŽKI IGRI Z DROGO. NE RAZMIŠLJAJ, DA IS MANJVREDEN, IMEŠ ZA SABO BOLEČINO, BOGATO IZKUŠNJO IN HODI PONOSEN. ZELO MALO LJUDI JE POSTAVLJENO PRED TAK PREIZKUS IN ŠE MANJ JIH JE SPOSOBNO PREBRODITI.
ZATO TI NAJPREJ SVETUJEM SPOŠTOVANJE SAMEGA SEBE. BLIŽINE BODO NASTALE, ČE BOŠ HODIL Z ODPRTIM SRCEM OKROG, BREZ STIGME, BREZ OBČUTKA KRIVDE, VESEL,…IN PAZI, NIKOLI VEČ V DROGO, NIKOLI NE BO ZA TO DOVOLJ VELIKEGA RAZLOGA,..NE IŠČI GA. SAMOTO SPREMENI V SAMOST(SVETLANA MAKAROVIČ) IN JO JEMLJI KOT ČAS PREMISLEKA, ČAS PO ..IN ČAS PRED.., SPADA ZRAVEN.
JAZ SEM V MISLIH S TABO. SREČNO, SIGURNO BOŠ ŠE ZELO VESEL, BREZ ŠUSA.
Ja, enako je z mano. Sem sicer brez punce, mam pa enega kolega s katerim pa v bistvu nimam veliko skupnega. Že to, ko si napisal, da imaš punco se mi je zdelo ogromno. Sam sem na tem področju več ali manj čustven invalid, ker sem obdobje najpomembnejše za te reči preživel fokusiran samo na drogo.
Zdaj abstiniram dve leti, in večinoma se niti ne počutim osamljenega. Sem si pač celo življenje tupil v glavo, da ne potrebujem ljudi.
Seveda jih potrebujem, včasih me malo dotolče, ker kot si napisal nimam to deliti z nikomer.
Problem pri navezovanju stikov mi je (poleg socialne anksioznosti) pa vedno še moja preteklost. Mislim kako naj sploh povem o sebi kaj drugega razen, da sem bil džanki? Tega itak ne govorim okoli. Ma kaj naj potem govorim?
Aja, predlogov zate nimam. Upam, da se bo najdu kdo, ki jih bo imel, ker jih tud sam rabim.
LP
Kaj pa ti smatraš za “sebi podobne ljudi”? Se mi zdi, da bi bilo za tebe planinsko društvo še najbolj primerno, saj imaš očiten strah pred njim.
Sprejmi kot dejstvo, da prijatelj, kateremu boš lahko povedal vse in da te bo razumel tako, kot si želiš, da bi te razumel, ne obstaja. Takšne prijatelje imajo samo tisti, ki se poznajo z njimi že od otroštva, pa še to je tako zato, ker so navajeni odziva svojih prijateljev in so se sami prilagodili temu odzivu.
Moj nasvet tebi je, da se najprej naučiš živeti ‘čisto’. Zgradi si nove temelje. Seveda ti bo težko, saj lahke poti ni. Razumi, da ti mora biti težko. Težko ti bo tako dolgo, dokler ti ne bo nehalo biti težko. To pa rešiš samo s ponavljanjem. Ko greš skozi desetič, pa ti je še vedno težko, pomeni, da greš tudi enajstič. Začni planinariti, saj že razmišljaš o tem. Muka ti bo, ampak to samo zato, ker si premalo hodil.
G
Isthvan, je čas dopustov in traja nekoliko dlje. Zdaj se jih je kar nekaj oglasilo in povedalo svoje mnenje. Bi ti pa še sama povedala moje mnenje: Prijatelji se najdejo. Je pa vedno tako, da mora človek sam najprej narediti kakšen korak, potem je pa tudi tisti na drugi strani nekoliko bližje.
Sem se pa spomnila še na nekaj zdajle, kar se večkrat dogaja. Včasih ljudje kar jamrajo, kako nobenega nimajo, pa noben ne pride. Ponavadi so to kakšne zagrenjene stare mame. Če bi zdaj to brale, bi jim rekla samo eno stvar: DAJTE MAMA, NEHAJTE JAMRAT, ker potem pa res ne bo noben prišel.
Odnosi med ljudmi se vedno začnejo graditi pri MENI. Kaj to pomeni? Da nimamo nobene osnove za “obsojanje” drugih ljudi, ampak dovolj za pometati pred svojim pragom.
Želim si, da bi vsi imeli prijatelje, vendar pa se zavedam, da kakšen tudi malo premalo naredi za to. Verjetno je vzrok za to v nezaupanju, pa tudi v idealnem pogledu na svet. Idealnih ljudi ni, lahko pač le vsak v vsakem najde tisto dobro, ki pretehta slabe lastnosti in potem tako potuješ skozi življenje.
Opravičujem se za svojo nestrpnost, namreč na drugih forumih stvari potekajo občutno hitreje, vendar je obenem tudi res, da nisto tako strokovne narave se pravi teme se precej bolj splošne-posledično v njih sodeluje tudi več ljudi. Hvala za vaša mnenja, še posebno Toniju-NM, ki je očitno pripravljen iti še korak dlje, tel. sem shranil, tako, da je čisto možno, da se slišiva. Torej še enkrat opravičilo za nestrpnost in hvala!
Spoštovani!
Ljudje smo socialna bitja, zato še kako razumem vaš problem. prijateljstva se gradijo počasi in res je, da ste tudi zato, ker ste se drogirali zgubljali stike z drugimi, novih stikov pa niste navezovali.
Za začetek je pomembno to, da ste prekinli z drogiranjem in si ponovno ustvarili predpogoj za navezovanje kvalitetnih odnosov. Seveda bo šlo počasi. Glede na izkušnje, ki jih imam pri svojem delu, je pomembno, da imate stike z ljudmi, ki so prav tako dosegli abstinenco in imajo trenutno podobne težave (strinjam se s tem, da bi bila kakšna samopomočna skupina zelo primerna), na drugi strani pa spoznati ljudi, ki niso imeli izkušenj z drogiranjem, s katerimi vas bodo družili podobni interesi.
Glede na to, da končujete faks predpostavljam, da vas področje, ki ga študirate zanima in gotovo se najde vsaj kdo od sošolcev, s katerimi imate kaj skupnega. Pomembno je, da se zaradi drogiranje ne počutite manjvrednega! Morda se bo slišalo smešno ampak teme za pogovor se nizajo glede na aktualno dogajanje, glede na filme, ki si jih ogledate, glede na doživetja (izleti, narava). Prepričana sem, da imate marsikaj za povedati in za ponuditi sogovorniku in da sploh ni nujno, da pridede na temo droge. Pa ne mislim, da je to prepovedana tema, samo ni potrebe da se izpostavljate z njo. Pomislite tudi na to, kaj vas veseli, če vas ne veseli hoditi v hribe potem seveda ne hodit v planinsko društvo – lahko pa greste na izlet v naravo( če vam to kaj pomeni) in tam srečate tudi koga, ki mu je všeč narava in se zapleteta v pogovor. Če radi berete- boste morda srečali koga v knjižnici, pa preko dela, ki ga opravljate. Tudi če ste sami se odpravite ven, ker tako vsekakor povečujete možnosti za stike. Lokali, kjer je veliko alkohola in nobenega stika med ljudmi ne bodo pravi naslov, ostane pa še veliko drugega. morda se zdaj v počitniškem času, ko vsi nekam odhajajo počutite še bolj sami. Spakirajte torbo in vsaj za kakšen dan zamenjate okolje, v drugem okolju smo ljudje na splošno bolj odprti in sproščeni. Prepričana sem, da vam bo uspelo!
Pozdravljen,
zdii se mi, da si vredu fant in verjamem, da ti bo prej ko slej uspelo resiti ta problemcek ter da bos dobil nove prijatelje, ki te bojo spostovali in imeli radi takšnega kot si sedaj. Ni važna preteklost, velja samo sedanjost. Glede na to, da si zbral toliko volje, energije in moči ter se rešil droge, mislim, da ti bo uspelo tudi to, da boš spoznal nove dobre prijatelje. Vsekakor je to lažje. Tusi sama menim, da izgled ni tako pomemben; je pa super in vesela sem zate, da ti je uspelo ohraniti prijeten videz; vsekakor pa boš prijatelje pridobil predvsem s svojimi atributi ki izvirajo iz tvoje notranjosti. Verjamem, da ti teh ne manjka. Glede na to, da končuješ faks, da delaš preko štud. servisa, mislim, da si zelo uspešen. Nedolgo nazaj si se boril z odvisnostjo, zdaj pa si že tako daleč. Fant, ne skrbi, prej ko slej pride vse…tudi prijatelji, dekle itd. Svoje dosežke pa lahko deliš z nami na forumu, pa verjamem da se bo našlo tudi dekle, ki jih bo kajkmalu delilo s tabbo. Nenazadnje si še zelo mlad in dekleta pogledujejo za tabo kot praviš, tako da ni ti za skrbet. Drži se in bodi dober fant še naprej…ter zdrži tudi tiste težke trenutke, ki verjamem, da bbodo kmalu minili. Pozno odgovarjam pa zato, ker sicer ne prebiram tega foruma in me je slučajno pritegnila tvoja zgodba. Upam, da sem s tem vsaj malo polepšala tvoj dan,
pozdravček od vej|ce