brez naslova

Vam bom povedala zgodbico o sebi. Morda si boste mislili, da mi nekaj manjka, morda boste nekateri razumeli. Saj ne vem kaj pričakujem od vas, morda spodbudo, morda grajo, morda posmeh,… Vseeno mi je. No pa začnimo,
zakaj živimo? To se je že vsak vprašal in vsak ima svojo teorijo. Nekateri so našli rešitev in odrešitev v svoji religiji, drugi spet po svoje.
Kaj je z menoj?! To, da menim, da obstajam le jaz, nihče drug. Kaj pa bog, bo kdo vprašal? Ja, ista zgodba. Pa ljudje, ja seveda jih vidim, a vseeno.
Slišala sem neko zgodbico, mislim da je budistična, “Kje je izvor”. Ne bom vam je govorila, če želite, jo poiščite. Mene je tega groza. Ne vem, če razumete mojo zgodbico, ker vem da se sliši nekam brez repa in glave.
Se vi kdaj počutite čisto sami, pa ne osamljeni,zares sami?Ali se veselite tega, vas boli, kaj čutite? Nekoč, verjamem bo prišlo, o čemer sanjamo vsi. O LJUBEZNI; SVOBODI;SRECI…
Pa vseeno želim, da bi ti in ti in vsi vi, ki to berete ali ne, bili resnični vi. Da bi skupaj uzivali vse dobrote, nebeškost, blaženost, kakorkoli že, vsak po svoje, od vas to imenuje.

barbara 307

Spoštovana Barbara!

Res je tole vaše pisanje malo nenavadno, da se človek kar zgubi. Res ni ne repa, ne glave, prav tako ni kakšne konkretne vsebine ali česarkoli bi se bralec lahko oprijel, na kar bi se lahko naslonil in razmišljal naprej in po svoje. Morda ste poskušali enkrat ali dvakrat vreči “malo kost” za glodanje, pa se kar nekako izgubi v naslednjih stavkih in človek zopet ne ve, o čem sploh želite govoriti. Začetek je sicer obetaven, da boste povedali zgodbico o sebi, toda v nadaljevanju je nikakor ne najdem.
Vsaj jaz ne najdem ničesar oprijemljivega, da bi vas lahko ali spodbudila, ali grajala, ali nekaj čemur bi se lahko posmehovala…
No, morda pa se bo našel nekdo, ki bo vaše pisanje bolje razumel.
Morda pa napišete vi še kaj, bolj konkretno, kar bi lahko resnično spodbudilo razmišljanje (in debato) tudi pri drugih.

Špela, Šent

Ja mi je težko o tem govorit. Bom probala bolj na kratko.
Mislim da sem troje, in to clovestvo, bog in satan.
Mislim, da sem sama na svetu.
Zadnjic sem slisala eno zgodbico, kako je svet nastal, da ko se je bog zavedel sebe se je rodil ego in potem se je pojavil kot clovestvo. In ta svet je iluzija.
In do tega sem prišla tako, da sem različne stvari iz svojega življenja povezala in dobila sliko, taka kakršna je. Potem sem dobila tudi odgovore na vsa vprašanja. Če se odpovem sebi se vrnem nazaj v duhovni svet, to povem da izgubim sebe, ni več ega ali pa ostane ego pa raje ne nadaljujem zgodbe. Pa sta itak dve možnosti kaj naj bi bilo oz. še nisem prišla do zaključka.
Je pa to da vsako stvar analiziram, hocem razumet, doumet in zdaj sem šele zares najdla odgovore na vsa vprašanja.
Toliko o tem. Ne vem, če je sedaj kaj bolj razumljivo.
Ni mi ravno prijetno tukaj javno se razgaljati, čeprav me noben ne pozna, ampak slišat take ali drugačne odzive, je bolj tako.
lp,aja tutaja

Vidim, da se ukvarjaš s težkimi filozofskimi vprašanji, katerim nisi kos. Malo premisli o tem kar ti bom povedala. Če ti to ne zadostuje, pa mislim, da je bolje, kot, da se mučiš (očitno te to obremenjuje), poiščeš strokovno pomoč.

Osebno mislim, da smo preveč omejeni, da bi lahko dojeli še kaj poleg te svoje dimenzije (razen nekaterih izjem, ki pa jih ta spoznanja dvigujejo na druge nivoje in jih ne obremenjujejo). Prav zato nam je včasih težko razumeti kakšne načrte ima z nami Stvarnik. Na nas je le, da naredimo tisto za kar smo prišli na Zemljo – da služimo Bogu in bližnjemu kakor le lahko (eni bolj, eni manj). Pri vsem tem pa se moramo čim manj spraševati o tem kako in kaj, saj nam je to nerazumljivo in je tako tudi prav, saj imamo že tako dovolj dela s seboj.

Raje razmisli kako lahko narediš teh “nekaj ponedeljkov” (kot nam je še ostalo tu na tem planetu, proti večnosti) lepih zase in za svoje bližnje, za svojo okolico – to je vsa umetnost življenja!
Ne razglabljaj preveč o stvareh, ki so ti nerazumljive in se loti dela, saj tako, ne boš imela časa se ukvarjati s sabo, kdo in kaj si in kaj nisi. Si tu, da narediš svet lepši tako za druge kot zase – na ta način lahko ustvariš košček raja na Zemlji.

Želim ti bolj prijetne misli in veliko svetlih in veselih trenutkov v družbi ostalih Zemljanov!

Petroška

Draga Barbara!

Ne vem kakšne stvari so se dogajale v Tvojem življenju…

Vem kako je nihati med brezsmiselnostjo in popolno blaženostjo zavesti, da je vse tako noro povezano(če sem prav razumela bog-satan relacijo).
Ej lahko, da se ti bo zdelo tole vse skupi ena klobasa…Ampak, če res rada analiziraš…
Bolj, ko ti je jasno zakaj reagiraš na neki tko kot reagiraš…če odmisliš ego in si res iskrena pri odgovorih sama sebi…pol vidiš tudi ozadje ljudi, ki reagirajo…in veš, da je jeza samo posledica strahu in to strahu pred neodobravanjem-neljubeznijo. Zaenkrat je meni ratalo razumet to, da si vsi želimo ljubezni in da obstaja na milijone različic, ki so opremljene z vsem možnim ego sranjem in bolj, ko nehaš težit drugim in se ravnaš “po
srcu” in sprejmeš drugačnost ljudi in jim ne skušaš “natakniti svojih očal”, bližje boš sebi in sreči in ljudem in ….

Lahko pa si pri vsem tem trdno prepričana, da se prav nič ne zgodi brezveze. Izlušči iz situacije in človeka en nov zemljevid, ki ti bo približal pot do srčka. In ko čutiš v srcu, pol ne moreš bit osamljena….

Lej, lahko da tole vse skupaj nima nobene veze s Tabo, pa vseeno…
…vedno so nihanja, življenje ni tko predvidljivo, kot se nam morda včasih zdi- in že sam zato je fino bit tukaj…

Srečno sočlovek!

Hvala Vama obema za te misli, jih bom probala nositi v sebi in, ko bom spet kaj bluzila, se spomnila na Vaju in vajinih besed.
Se kar strinjam s stvarmi ki sta ju napisali, važno je med drugim delo, ko misli ponavadi ‘nimajo vstopa’, no odvisno kako je delo, pomoč sočloveku, da veš da si nekaj koristnega naredil tudi za druge in ne samo zase.
RES OD SRCA HVALA OBEMA!!! Zelo malo je ljudi, ki jim je mar za drugega, pri Vama pa čutim eno toplino in sem res vesela; pa ne samo ker sta mi iz srca svetovali, ampak ker vem, da sta vsaj dva žarka tu nekje na svetu, ki svetita ljudem okoli sebe.
Lp,
Barbara

Before the world began,you were in his mind!!!

Tudi biti sama, je lahko smisel.

Sigurno za tebe ima nek smisel. Smisel, da si to kar si, je nekaj, kar ti je domače, na kar si navajena.

Vprašaj se, zakaj ima to za tebe smisel.