Pozdravljeni,
pred več kot dvajsetimi leti sem se zelo mlada poročila z moškim, ki je izhajal iz drugačnega okolja (vzgoja, vera). Poročila sva se iz ljubezni in kljub nasprotovanju staršev.Rodili so se nama trije otroci, od katerih je najstarejša že pri kruhu, mlajši pa se še šolata. Oba sva zaposlena, zgradila sva družinsko hišo – lepo nam bi bilo ČE ??
Mož se je zadnje čase zelo spremenil. Že prejšnja leta v zakonu je bilo vedno vse po njegovem, kaj se bo delalo, kaj kupilo in podobno. Zase in za svoje prijatelje si je vedno vzel čas, kadar je naneslo, ga ni bilo celo noč, cel dan, posebno ob nedeljah, prihajal je vinjen. Nisem se kregala, ker nisem želela prepira v družini. Kot otrok sem zelo trpela, če so se starši prepirali in svojim sem želela to prihraniti.
Kadar je mož kaj naredil (razbil avto, ne enkrat, se poškodoval v pijanosti) smo morali biti tiho, ker se to pač zgodi. Če pa je kdo drug v družini naredil napako, nas je maltretiral do konca in še naprej- ne fizično- samo psihično, vendar nam je vsem uničil živce.
Sedaj so otroci malo odrasli in postavijo se na mojo stran, kadar se mož izživlja nad menoj. To ga še bolj razkuri. Odločil se je, da ne bo več prispeval za šolanje otrok, ne za položnice, ne za hrano. Sama s svojo plačo se trudim, vendar ne gre več. Začel nas je izsiljevati, da če ne bo po njegovem, kaznuje vsakega po svoje. TVem, da tako življenje nikamor ne pelje. Zaenkrat se ne nameravam ločiti, čeprav veliko premišljujem o tem – morda, ko bodo vsi otroci odrasli.
Nikjer nisem zasledila, kam se mati lahko obrne po pomoč, če oče noče prispevati v vzdrževanje otrok. Poznam preživnino, v primeru, če sta ločena, kaj pa poročena starša, ki sta si dolžna deliti stroške za otroke, pa ni tako. Naj se zato ločim, da bo mož moral prispevati. Prosim za odgovor.

Kako? A celo svojo placo zase zapravi?
Ti pa zivis in njega in otroke?
Ves kaj, zberi vso odlocnost in mu povej, da zastonj ne dobi vec ne hrane ne oskrbe. Ce je tak ‘dec’, naj bo dec v vseh pogledih, ne le v tistem, ki njemu pase. Ce ne bo prispeval, pac ne bo jedel doma, pa cunje naj si sam nosi v pralnico in cistilnico. Se bo hitro navelical.
Lahko mu pa tudi enostavno das poloznice, ki jih MORA placati (npr. elektrika, telefon, casopis), ki jo bodo po neplacanem roku odklopili. Tako, da bo tudi sam obcutil posledice svojega neplacevanja.
Zapomni si: izsiljevati se da samo tistega, ki se sam pusti!

Moja kolegica je pred leti imela fanta, ki je bil veselo brezposeln in je par let zivel na njen racun, pa se grob je bil. Jasno se ni hotel odseliti…
Potem je pa zenska spraznila hladilnik in omarice, kupila ni nicesar vec, s puncko sta hodili jest ven. Pa denarnico je puscala pri sosedi, ker bi ji jo tip gotovo spraznil….no, po treh tednih rogoviljenja in grozenj se je odselil k svoji mami. Se parkrat je prisel cviliti na njena vrata, kako bo prisel nazaj in kako bo drugacen, pa je rekla ok, ko bos imel sluzbo, pa pridi.
Mislis, da je prisel?

Ce bo rogovilil, mu pac reci, ni kosila, ker nimam denarja in mu pokazi prazno denarnico. Ni oprano, ker nimam praska. Ni zlikano, ker nisi placal elektrike….
Ce ne bo haska, locitev se vedno ostane….

Draga Anita!
Človek kot je ta se ne bo nikoli spremenil.Vem, ker sem sama živela s takim človekom. Nikoli ne bo bolje, samo slabše. Loči se! Bo videl kako je če se sam preživljaš in hraniš, če nimaš služkinje in podobno. Zgubiti očitno ne moreš nič, lahko pa pričakuješ še hujše psihične pritiske, ker taki ljudje ne prenesejo, da ima kdo drug drugačno mišljenje kot on, ter so zase v vseh pogledih idealni.

Draga Anita!

Tako malo ljudje vemo o medčloveških odnosih in tako težko ravnamo in reagiramo, ko se srečamo v težavah. Žalostno vendar resnično je dejstvo, da je vedno več zakonskih (in izvenzakonskih) parov, ki po dvajsetih letih trajanja zveze preprosto ne zmorejo več.

Dokler so otroci majhni je veliko pozornosti namenjene njim. Poleg tega starša energijo vlagata še v službo in zagotovitev prostora za bivanje. Ko so končno materialno preskrbljeni, otroci malo odrastejo, pa se partnerja znajdeta v krizi, ki ima le malo izhodov. Ženske prihajajo v obdobje menopavze, medtem ko pride težko obdobje tudi za moške. Nekateri se šalijo, da nastopi druga puberteta, vendar resnica ni daleč.
Če odnosi že od samega začetka niso bili dobri, kot pravite pri vama niso bili, takrat nastopi težko obdobje in le redki ga uspejo uspešno prebresti.
Glede na to, ko opisujete parterja kot neke vrste tirana, ki je vas in otroke maltretiral že leta in leta, vidim, da pri njemu ne gre le za “drugo puberteto”, vendar osebnostno težavo, ki je posledica notranjih problemov.
Človek, ki ravna tako kot vaš mož, pri sebi ni razčistil notranjih težav. V sebi nosi bolečino, trpljenje, ki pa sta se spremenila v posestništvo, agresijo, ustrahovanje. To je zelo tipično za osebnostno šibke ljudi, ki svojo nemoč obrnejo v moč na tak način, da maltretirajo sočloveka.
Kot sami pravite, njegovemu ravnanju niste naredili konca zaradi tega, ker ste želeli mir, ki ste ga kot otrok tako zelo potrebovali. Hkrati pa vam je ta izkušnja iz otroštva pustila za posledico tudi veliko mero tolerance do psihičnega nasilja in samo vi, ki ste to že doživeli kot otrok, ste lahko prenašali vse to. Večina drugih žensk bi ta krog že zdavnaj prekinila, ker ne bi zdržale pritiska.

Namenoma sem počakala z odgovorom, ker ne želim svetovati ločitve. Tako ste se vam že oglasili dve forumovki in vam posredovali svoje mnenje. Po tem, ko sem vam podala nekaj mojega videnja vaše zgodbe, vam posredujem naslednje.

Anita, tri možnosti imate:
– Vložite tožbo za ločitev (še vedno se lahko potem premislite, če bo bolje)
– Zahtevate od moža, da nekaj spremeni. Za prispevanje v denarju ne bi smelo biti težav, pri njegovem obnašanju pa mu bo moral pomagati strokovnjak ali skupina ljudi, ki ima podobne težave, kot on.
– Počakate, da bo prenehal sam od sebe. Če obrnem malo na hec, predvidevam, da se bo to zgodilo čez približno 30 let. Žal.
Redki so primeri (nisem slišala še za nobenega), da bi se moški čudežno spremenil.

Držim pesti za vas in vam želim, da bi se dobro odločila. Tako, kot vam govori srce.

Lepo pozdravljena!

Hvala vam za nasvete in spodbudne besede. Vem, da ni skoraj nikakršnih možnosti, da bi se mož spremenil, saj tudi zavrača pogovor o tem. Čedalje bolj sem prepričana, da je izhod ločitev. Veliko premišljujem o tem in mislim, da se bom slej ko prej odločila. Vidim, da sedanje življenje ne pelje nikamor, želim si samo miru, brez prepirov, brez poniževanj – tega pa pri njemu ne bom nikoli dosegla. Hvala še enkrat in lepo vas vse pozdravljam.

Tudi na to sem že pomislila, vendar bi bila potem prizadeta tudi sama z otroki. Če ne plačam položnic, mi bodo odklopili elektriko. Kako naj potem operem, zlikam in skuham sebi in njim. Zato plačujem, ker si ne morem privoščiti, da mi odklopijo. Mož bi bil še najmanj prizadet, on je eden, mi pa štirje (več perila, več hrane). Ob vsej revščini pa nimamo denarja, da bi hodili jest ve, pa čeprav samo na juho.

Pozdravljeni!
Tudi jaz imam doma “moža”, ki ne prispeva v družinski proračun. Imam dva otroka (5 in 15) in večni problem, da ne plača njunih položnic tudi po pol leta in potem iz šole in vrtca kličejo mene. Sedaj mi dolguje že vsaj 1.000.000 SIT, pred porodom mi je Vzel mojih 65.000 DEM (finance imava od nekdaj strogo ločene), jaz pa imam seveda praviloma večje stroške, saj preživljam prosti čas z otrokoma. Plačujem sama kredit za stanovanje, če grem na službeno pot ali sem službeno zadržana pa pravi, naj si poiščem varstvo.
Odseliti se noče, dokler ga ne izplačam (poleg vsega hoče še 30.000 EUR), ki jih seveda nimam, saj sama vzdržujem družino (delno seveda tudi njega).
Kdo mi lahko pomaga? Zakaj bi morala dati njemu več, kot je sploh kdajkoli prispeval? Ali res ni mehanizma, ki bi tudi poročene moške prisilil, da izpolnjujejo svoje obveznosti?
Hči ga sploh ne prenese več, klima je nemogoča. On pa ima denar, da bi si kupil stanovanje in šel, le jaz mu ne morem dati toliko kot hoče.
Ali ga lahko jaz postavim na cesto (sva solastnika).
Pozdrav,