Pozdravljeni.
Sem zaskrbljena sestra 30 letnega brata. Probleme ima z alkoholom – in to res velike.
Začel je s 15 leti občasno. Alkoholizem je napredoval in mi nismo v družini nič opazili! Vedno nas je pregovoril s kakšno obljubo ali pa izgovorom – in ker je bil potem res nekaj časa trezen smo mu verjeli. Res pa da s tem nismo imeli nobenih izkušenj. Do njegovega 26 leta, ko je ta odvisnost postala hudo odšel na zdravljenje. Tam je ostal pol leta. Bilo je SUPER. Ampak takoj, ko je odšel nazaj na delo se je začelo znova. 3 mesece kasneje je bil spet na zdravljenju. Njegova punca je bila noseča. Ko se je vrnil s tega zdravljenja spet ponovno pa še nasilje in zasvojenost z distanaurinom.
Kljub rojstvu otroka je nasilje nadaljeval. Pustil je službo. Nadaljeval je do šoka zaradi distanaurina – ki ga je s svojo voljo premostil, ker za njega ni bilo v zavodu prostora. Trezen je ostal pol leta, ko pa je spet začel piti, je bilo pa res hudo. Šel je še 3. na zdravljenje – v isto ustanovo in zgodba se je spet ponovila.
Zdaj je pa res katastrofa – nasilje pelja nad punco, nad mojimi starši. Grozi z vsem mogočim. Spet je pustil službo. Nihče se več ne more z njim pogovoriti. Spet so krivi vsi drugi in depresija.
Vem, da sem dolga, ampak moram to nekomu povedat, ker res ne moremo več nič storiti. Čakam še na božjo (ali nadzemeljsko) pomoč in upam, da bo se res nekaj zgodilo, da mu pomagamo iz tega.
Rada bi opozorila starše – pazite pri mladoletnikih! Vsak kozarec vina, piva, ki ga mlad človek spije lahko pripelje človeka tako daleč, kot je moj brat.
Hvala za vašo pomoč in besede, ki sem jih prebrala na teh forumih.

Pozdravljena,

Hvala vam za vašo pripoved, ki žal ni osamljen primer v Sloveniji. Alkohol je v Sloveniji eden od ključnih zdravstvenih in socialnih problemov, ekonomska škoda, ki jo povzroča, pa močno presega koristi, ki jih državi prinašata proizvodnja in prodaja alkohola. Večina ljudi ve, kaj je alkohol in kakšni so njegovi učinki, ker je alkohol najbolj razširjena droga v razvitem svetu. Je splošno sprejeta in hkrati najbolj dosegljiva.

Razumem vašo nemoč, ki jo doživljate ob svojem bratu alkoholiku. Vsako neuspešno zdravljenje je poraz tako za samega alkoholika kot tudi za ljudi, ki so ob njem, ki se na vse mogoče načine trudijo, da bi mu pomagali, samo pa vloži bore malo energije. Vsako neuspešno zdravljenje pa vedno prinese še večji propad za zasvojenega.

Zasvojeni v raznih stiskah obljubi sebi in drugim, da bo opustil alkohol. Mnogi se sprenevedajo mnogi pa to iskreno mislijo. Vedno znova hoče prepričat sebe in druge, da je kriva depresija ali kaj drugega, kot vsak zasvojeni tudi vaš brat išče krivce v drugih ne pri sebi.

Menim, da so bratova žena in starši tisti, ki še lahko kaj storijo, res naj ga končno postavijo pred dejstvo, postavijo naj mu ultimat, to, da jih iz dneva v dan maltretira, izvaja nad njimi fizično in psihično nasilje naj za božjo voljo ustavijo. Skupaj naj bodo močni, trdni, nepopustljivi, postavijo naj ga pred vrata, morda bo šele takrat uvidel svoj propad in svoje realno stanje. Zdravljenje alkoholizma je žal dolgotrajen proces, ki zahteva vključitev vseh v njegovi socialni mreži, prvo pa je seveda priznanje alkoholika, uvid v svoje dejansko stanje, do tega pa vaš brat očitno še ni prišel, tako je bilo vsako zdravljenje do sedaj neuspešno, iti na zdravljenje zaradi drugih bolj malo pomaga ali le za določen čas. Če že ob njim trpijo žena, starši, naj pomislijo vsaj na otroka, ki doživlja stresne okoliščine, neprimerne za njegov normalni duševni razvoj.

Je pa res, da noben neuspeh ni takšen,da ne bi poskušali znova in ohranili zaupanje v božjo voljo. Ohranite upanje tudi vi. Mnogo sreče pa oglasite se še kaj.
Lep pozdrav!