Pozdravljene,

vem, da je tema morda prezgodnja pa vendarle: sama se že cel čas dopusta obremenjujem s tem ali poskusiti še enkrat ali ne. Ne vem kako je z vami, mene to precej preganja. Odločitve ne morem sprejeti ne take ne drugačne. Vem, pa da se bo ponovilo, vendar morda ob pravočasnih posegih (tujina??) ob še boljšem spremljanju lahko pridem tja do 32t . Tudi sedaj sem šla mimo vseh statisik (saj poznate, veste gospa v 95% se zadeva razplete tako in tako, nismo predvidevali, da bo pri vas kaj drugače… pa je bilo. Ne prvič sem padla v tistih redkih 5%). Vem , da garancije ni, vem pa tudi da imam samo še en poiskus, ker sem bila že 3x rezana (2x CR). Edino lahko molim da bo vse ok, da gre spet mimo vseh doktrin in padem v 5% ko se zgodi čudež.??
A imate že kakšnega otroka? Jaz enega in si grozno želi brata/sestro. Jaz sem dolgo govorila, da bomo imeli enega, (ker tudi prvič ni bilo vse ok, vendar v primerjavi s sedaj ni bilo tisto nič) potem pa sem “malo” (9 let sem rabila) pospravila po podstrešju, opravila s precej strahovi…pa je udarilo čisto na drugem koncu.
Po drugi strani razmišljam, da če ne probam in tvegam ne bom nikdar vedela kako bi bilo če bi pa ratalo? da mi kasneje kdaj ne bo žal.

Ne vem, morda sem brcnila v temo?

Lep dan
p

Zanimivo vprašanje, s katerim se tudi sama ubadam in še nisem prišla do zaključka.
Stara sem 32 let. Nikita, ki je decembra umrla po porodu, je moja edinka. Sem neplodna, spočeta je bila z epruveto. Že takrat so bili takšni psihični napori, da sem rekla, da čez kaj takšnega ne bom šla nikdar več…
Ko sem rodila in se je vse skupaj z mano tako zakompliciralo, da bi kmalu umrla (vraščena placenta, krvavitev, velika izguba krvi, zapleti z anestezijo – zastoj dihanja za 10 ur,…), pa še maternico so mi kasneje hoteli odstraniti, so mi zdravniki prepovedali, da bi še kdajkoli zanosila. Po naravni poti tako ali tako ni mogoče…
Dva meseca po porodu sem doma (po enem mesecu sem bila odpuščena iz porodnišnice) sama porodila posteljico (3×4 centimetre), pred tem sem imela pet dni popadke in umirala od bolečin. Bila sem trmasta in k zdravniku nisem hotela. Popadki, ko sem porajala posteljico, so bili mnogo hujši od popadkov, ko sem rojevala (z zavestjo, da moj otrok ne bo preživel).
Junija sem bila na histeroskopiji, dr. Ribičeva je ugotovila, da je moja maternica b.p. (kljub črnim prognozam po porodu) in da se jeseni “lahko začnemo igrat z epruvetkami”.
Ne vem, res ne vem. Po eni strani čisto na rahlo razmišljam o tem, po drugi strani pa že kar takoj – ne, nočem, ne bom… kaj če otrok spet ne bo zdrav, kaj če se ponovijo zapleti z mano, kako bom noseča, če ne prenašam nosečnic in otročkov…. Vem, da sem bila pogumna, da sem veliko prestala in da sem žilava… Toda strah me je, res me je strah.
Kljub temu se pa zavedam, da bi me bilo strah kadarkoli. Danes, čez leto, pet let… kadarkoli. Mislim, da moram najprej še prerešetati na podstrešju, kako je sploh z mojo željo po drugem otročku. Če pa gledam daljnoročno, si pa ne predstavljam življenja brez otrok. Nisem več najmlajša in ne morem zanositi po naravni poti. Torej – kdaj, če sploh kdaj, bom pripravljena razmišljati o drugem otroku? Ne vem. Mogoče ve katera od vas?
En objem za vse,
Jerca

hay!
tudi jaz sem preživela dve zelo težke nosečnosti, pri katerih bi kmalu izgubila življenje jaz in otrok. Hvalabogu imam zdaj 2 zdravi punčki. Tudi meni so že po prvi nosečnosti svetovali da naj ostanem samo pri enem, kajti tudi jaz sem spadala v tisti 1% nosečnic, ki se jim lahko zakomplicira še najbolj zakomplicirana stvar.
Tudi jaz sem imela željo še po enem, tudi moja ginekologinja je bila na moji strani, vendar sem se bala, dokler ni usoda naredila svoje in sem zanosila ob mater. obročku. Tudi nova nosečnost je prinesla velik kup novih problemov, čisto se je zakompliciralo na carskem rezu, ki sem ga imela že 2.
Vendar mi za vse to ni žal, nekje v daljavi sem si oz. si še želim 3. otroka, vendar me je zdaj resnično preveč strah in ne vem če bom ta strah lahko kdaj premagala. Mislim da ne.
Glede težav v 1. nosečnosti od hudih krvavitev do hude oblike preeklamsije, v 2. nosečnosti preeklamsija in odluščena posteljica.
Kakšne težave imaš pa ti, če ti ni pretežko napisati.kaj podobnega?

Lep pozdrav vam in vašim sončkom!V mislih sem velikokrat z vami!

mateja,

kja je bilo? sama nosečnost bi lahko rekla bp. Vendar so mi ugotovili poz ict test in kasneje ugotovili da imam v krvi neka protitelesa, ki povzročajo pri plodu anemijo. Od kje – po transfuziji, ker ne pregledajo ujemanja vseh podskupin.
Skratka izvidi niso napovedovali nič hudega, vsak teden sem bila na uz in so rekli, če se bo otroku poslabša kri da bodo naredili transfuzijo in bo ok. Sicer pa takoj ko se otrok rodi mu zamenjanjo kri in naj bi bilo dobro.
Pa mu je padel HB v treh dneh zeloooo. Bila sem v B. Po 3eh kordocentezah. Kot sem rekla so reševali s cr, vendar je čez dva dni zaspal. Po vsej verjetnosti so posegi stvar poslabšali.
Pravijo, da se drugič ponovi prej in več.

lp
p

jerca,
če se ne motim sva obe iz istega mesta, če želiš se lahko spoznava.
lp

Nova, z veseljem bi se srečala s tabo. Lahko mi pišeš na e-mail [email protected], pa se dogovoriva naprej.
Lepo pozdravljena

Jerca,poznam te,spremljam tvoj boj in želim vama,da se vama uresničijo sanje in želje,res pa je,da se bosta morala sama odločiti kako naprej.Če se odločita za ,vama želim -saj vesta kaj in pogum.Objem od sokrajanke in drži se!!!

Jaz sem tvegala. Pa čeprav….bilo je hudo. Tudi v tretje sem rodila prezgodaj. Vzrok-nobeden ne ve,pa čeprav sem potiho slutila in me je skrbelo. Naj bi bila v dobrih rokah in tudi to se je sfižilo. Ne vem?Kaj naj ti rečem,drži se!

Mamka Miša, čeprav zdajle nimam pojma, kdo si, se ti zahvaljujem za tople in vzpodbudne besede!

Nisva si res tako blizu,ko si bila ti majhna,pa si se tudi na mojih kolenih popestovala-kje je že to,kajneda?Še vseeno velja,topel objem in veliko poguma.

Kaj se je zgodilo, če ti ni prehudo?
lp

Ni mi prehudo,bilo pa je res hudo. Rodila sem hčerkico v 26. tednu. To je bil ogromen šok za nas,ker leto prej smo izgubili sinčka po dveh dneh,ki je bil rojen v 24. tednu.
Naša punči se je borila,pa čeprav so bile prvotne napovedi zelo slabe. Jutri bo stara 8 mesecev in nam vsem v družini razveseljuje naša življenja.
lp D.

Pozdravljena Nova,
veš, tako kot si napisala – da je tema morda prezgodnja.
Začutila boš, ko bo čas. In potem boš mogoče začutila kakšen odgovor. Dobila boš moč in pogum.
Ampak saj veš, čas ti bo pomagal.

objem,

Draga Reinbow,
Že kar nekaj časa je minilo odkar si se odločala, mogoče si se v tem času že odločila.
Sama sem bila v enaki dilemi kot ti. Iskala sem odgovore in bila s tem obsedena pol leta. Nato sem zvedela za dr. Novak (dela v leonišču) in se naročila pri njej za pregled in pogovor glede tveganja prezgodnjega poroda. Moram povedati da je bila dr. Novak zelo odkrita. Naredila je tudi nekaj pregledov in vse je bilo b.p. Res se mi je posvetila. Spraševala me je takšne stvari, ki me jih še noben ginekolog nikoli. Seveda sem jo prosila, da mi pove kakšna je verjetnost da se mi prezgodnji porod ponovi (rodila sem zaradi razpoka ki je bil posledično zaradi bakterije pa se nisem odpirala). Pa mi je povedala tako: v SLO je največja tveganost prezgodnjih porodov prejšnji prezgodnji porod, konizacija in sladkorna bolezen v nosečnosti. Mene ogrožajo vsi trije dejavniki zato se ne morem odločiti za ponovno nosečnost. Strah je prevelik. Imam pa že enega zdravega otroka. Če bi zanosila, obstaja skupina zdravnikov, ki posebej vodijo rizično skupino nosečnic. Meni je dr. Novakova dala telefonsko številko te skupine, mogoče jo še kje hranim. Vendar pa se moraš sama vključiti v njo (pokliči leonišče). Opravljajo dodatne preglede in ugotavljajo povečanje tveganja,… TO skupino so ustanovili zato, ker ne poznajo dobro vzrokov za prezgodnji porod.

Pri meni ni šlo za začetek prezgodnjega poroda. Naredili so CR, ker se je otroku slabo godilo. (zal prepozno). Preiskave, ki so jih prej delalI so bile po mojem mnjenju preagresivne, čeprav so hoteli dobro. Bi pa prosila tel št.

lp

Oprosti,
na žalost sem telefonsko izgubila. najboljše da pokličeš v leonišče in prosiš za dr. Novak pa njo vprašaš. Skupina spremlja rizične nosečnosti, tako da verjetno tudi ti spadaš notri.