zdravo!

mene pa zanimajo malo borilne veščine; sedaj treniram Tai Ji (tretje leto) – ni sicer borilna veščina, a iz nje izhaja; fizično ni tako blazno naporna, a so treningi kar konkretni, se dobro raztegnemo, krepimo sklepe, dobivamo moč predvsem v nogah , krepimo ravnotežje ipd. in tudi izvajanje forme zahteva kar pripravljenost. Rada pa bi mogoče začela, poleg Tai Ji-ja, s “pravo” borilno veščino. Zanima me, katera je najbolj “elegantna” – da ni kakih davljenj ali podobno (to sem videla pri judu). Se res lahko z borilno veščino uspešno braniš (ženska proti moškemu)?
Kaj pa glede kondicije in utrjevanja telesa?

Marta,

Borilnih veščin je veliko… davljenja kot so pri judu, so še pri nekaterih. Mislim da pri Jui Jicu, za Aikido nisem preprican. Kolikor vem jih pri Shotokan Karate-ju ni, razen morda kaksen poseben prijem. Pri Tea kwondo, gre predvsem le za nožno tehniko.

Sam osebno sem pristaš veščine Shotocan Karate, ki zelo povdarja pravilno in čisto izvajanje tehnike. Traja seveda nekaj časa preden se naučiš osnovnih udarcev in začneš s prvimi dogovorjenimi sparingi in borbami. Večina se prej odloči za Teakwondo, ker je na treningih več kontakta in borb… mlade pač to bolj privlači… kot pa, da bi se počasi učili in dodelali stvari bolj v detajle in čez čas bili pravi mojstri. Dober učitelj Karate-ja je tudi nek duhovni vodja, ki zna razložiti pomen določenih gibov in elementov, kat (namišljene borbe z več nasprotniki)… moj oče je pač dolgo časa trener te veščine zato je normalno, da bolj prisegam nanjo.

Skozi borilno veščino, pravzaprav sprejmeš in spoznavaš nek nov, poglobljen način življenja… učiš se tudi braniti in boriti pravzaprav zato, da bi s pridobljenim znanjem, tehniko in samozavestjo nastopil v določenih situacijah toliko avtoritativno, da bi se borbi lahko izognil.

Seveda se lahko tudi ženska z dobrim znanjem borilnih veščin obrani, pa še kako se lahko obrani.

Lp,
Goran

Pozdravljena!
Goranov odgovor zajema prav use, kar zadeva karateja – shotokan, zato ne bom dosti razlagala, lahko pa ti povem, da sama treniram tovrstni karate 4 leta in zelo dobro napredujem, neverjetno kako se znanje nadgrajuje – še bolj kot se sama zavedam. Je pa potrebna vztrajnost, kot pri vsakem športu. Po treningu se počutim odlično. Glede kondicije in utrjevanja telesa……….ja pri karateju dela celotno telo, trebušne mišice so zelo aktivne, zelo si utrdiš noge, zadnijco, meča ipd…skratka utrdiš use. Kar zadeva kondicije (ki zajema moč, gibljivost in vzdržljivost), če zares želiš dobro kondicijo, je poterbo delati še kaj drugega, sama osebo tečem, delam vaje za eksplozivnost…….se gibljem v naravi……..se na treningih zelo obrestuje. Lahko me še kontaktiraš, če želiš, ker vem kateri klubi so poleg našega seveda še dobri. Zares je pomembno vedeti kdo je dobr trener.
LP- Monika

Zdravo, Monika!

Hvala za odgovor – obema, tebe bi pa res še vprašala nekaj. Kolikokrat na teden imaš trening? Kje treniraš (jaz sem iz Ljubljane)?

Morda tega nisem tako izpostavila, ampak me zanima (pravzaprav najbolj) “duhovni” aspekt borilne veščine. V smislu utrjevanja notranje moči, notranjega duha. No, pri Tai Ji ju, ki ga treniram, gre itak v glavnem za to.

Se mi zdi pa, da se pri resnični borilni veščini, agresija bolj kanalizira in postaja bolj “fina”, da lahko svojo fizično moč in borbenost dvigneš na višjo raven. Seveda je krasno, če se pri tem še razgibaš in utrjuješ telo samo pa da si se sposoben dejansko branit oz. umakniti “spopadu”.

Zdaj pa še “tehnične” podrobnosti: kdaj se začne z borbami – moram priznati, da mi je to manj ljubi del zadeve, Tai Ji mi blazno ustreza, ker do sedaj delamo vsak svojo formo (no, obstajajo tudi pari, a do tega še nisem prišla). Ampak se mi zdi, da če imaš partnerja in z njim treniraš, da se tudi sicer odpiraš proti ljudem.
Ali so davljenja? In koliko?
Koliko fizične kondicije je treba imeti na samem začetku, da sploh začneš? jaz je nimam blazno, pa tudi bolj okrogla sem – je to ovira? (no,saj lahko shujšam do jeseni, ko se najverjetneje treningi začnejo :-))
Meni se zdi, da sem bolj “štorasta”, nisem najbolj gibčna, ne izražam se najbolje s telesom – priznam, da se bojim začeti z bolj konkretnim treningom, po mojem bi se ustrašila kakih zadev – na primer padanje, ali če so kaki skoki, obrati, bognedaj premeti… – no, sigurno ne takoj, pa vendar…
Ravno zaradi svoje “prestrašenosti” in nedomačnosti s telesom si želim na tak trening. Samo ne vem, če je res primeren.

Mi lahko svetuješ kak dober klub oz. trenerja? ta je seveda najbolj bistven. Kaj pa starost? Jaz imam 24 let.

Upam, da nisem zdaj preveč nametala vsega, hvala za odgovore!

Ojla!
Jaz treniram v Ljubljani, karete klub Emona, Rimska c. 9 (za filozofsko fakulteto). Klub je manjši- v kletnem prostoru, je pa ta prednost, da nas zarad tega ni preveč, ni gneče – redkokdaj in se trener lahko fajn posveča nam usem. Potem je še na OŠ Prule dobr, čeprav jih je tam mnogo več, ker je tudi telovadnica večja……..
Tudi tukaj je prisoten duhovni aspekt………
Kar zedeva borbe………..prva 3 leta sploh ne pridejo v poštev, ker so potrebne najprej osnove in iz tega dalje izhaja use………se ne da prehitevat, tudi če je nekdo talentiran za karate….enostavno je potrebno določeno število ponovitev……pa tudi kasneje, če ti borbe ne dišijo preveč, te nihče ne sili da se boriš nevem kako zares…….
Glede kondicije to pa povem takole………če bi jo imela , bi bilo super, če pa jo nimaš ali pa jo imaš po tvojem mnenju premalo, jo boš vsekakor pridobila s treningi………..to naj te nikakor ne skrbi………sicer pa use prilagodiš svojim sposobnostim, če ne gre naprimer močno, pa delaš manj močno ipd.
Tudi konstitucija telesa ni pomembna…….pri nas smo si zelo različni pa usi pridno delamo…….logično pa ima vsak malce “svoj stil”glede na postavo, če lahko tako rečem………hm…..pa še to …..štorasta????……..neveš kako bi bilo pri karateju, in če ne boš poskusila tudi nikoli ne boš izvedela :):):)……pri nas je marsikdo bil štorast, pa smo mislili, da mu ni pomoči………do danes pa je zelo napredoval……….spet povdarjam vztrajnost……..karate je lahko tudi eleganten, čiste linije…….vsaj pri katah…….
aja še to……… pri kareteju – shotokan ni padanja (razen če se sam spotakneš al pa če te kdo drug:), to so itak borbe), ni premetov……..morda samo par skokov ( pri katah), ki pa niso tako zahtevni da jih nebi zmogla – pa jih itak na začetku ni. Pri nas delamo tehniko, kate, kumite – v paru, prosta borba…stretching pred in po treningu. Starost ni pomembna, pri nas od 5let do 60 let, seveda so skupine pravilno razporejene, otroci skupaj ,odrasli skupaj…………..Glede pričetka treningov…….lahko bi prišla kadarkoli, če prideš ravno vmes…….se je treba malce bolj potrudit, da uloviš svojo skupino( pri takem jaz priskočim na pomoč in ga upeljem), npr. začetniki so pričeli s treningi, septembra in oktobra 2001, če ti ni do tega, da želiš od začetka lepo počasi, potem je to september 2002, pri nas pa učasih naredimo dodatni ponovni vpis za začetnike tudi februarja in če jih je dovolj za skupino , jo realiziramo……..sicer pa septembra…
No takole, upam da sem ti vsaj malce ustregla tvojim vprašanjem………….lahko pa me še kontaktiraš, ni problema, ker sem z vsem srcem in dušo tukaj……..samo še to……..strah je odveč, ne pozabi, da te nihčne ne more prisilit, da vztrajaš, to je tvoja odločitev, če ti ne usreza, pač prenehaš………lepo se mej, želim ti lep dan…………..če pa boš kdaj pri volji si zadevo lahko prideš vsaj ogledat, ti bo morda lažje
LP- Monika

Za obrambo je najboljsi boks, nimas nobenih problemov z moskimi, sam en udarec pa je na tleh…sicer ne zagovarjam nasilja, ampak tako je.
Ne razumem zakaj poleg tai chija potrebujes borilne vescine. Tai chi je zakon, tudi sam se ga mislim lotiti in to cimprej.

Monika, res ti hvala, zelo zelo verejetno se oglasim jeseni, kar na Rimski. Sedaj me tako ali tako ne bo tu, ta sezona odpade. Naslednja pa, če le kaj ne pride vmes ali če bo zmanjkovalo časa, bo najverjetneje popestrena s karatejem!

Honda, ja Tai Ji je zakon, bolj se ne bi mogla strinjati! Ne bi se mu odrekla za nič na svetu! Ampak kot sem rekla, si želim agresijo še malo bolj kanalizirati ali kakorkoli pač temu rečeš – če se pa še lahko obranim pa še toliko bolje. Obramba je tu nebistvena, gre za gibanje telesa, kot je rekla Monika – gibi še tako “štorastega” postajajo z vztrajnostjo bolj fini – za to mi gre, da se naučim poslušat telo tudi na malo bolj agresivni ravni – Tai Ji je precej umirjena zadeva, kasneje tudi ne tako zelo, a gre za drugačno gibanje.
Sicer pa je the best – res se ga čimprej loti in veliko užitka!

Sam sem 7 let redno treniral judo in bil v odlični kondiciji. Judo se ti zdi grob? Naj ti povem, da sem veliko več bušk dobil kasneje, ko sem treniral baseball… Predvsem se pa pri judu navadiš na ravnotežje, “orientacijo” – če že padeš (padaš), naučiš se pasti (padati)…
Imam pa težave zdaj, ko sem nehal trenirati. To je prekomerna teža. Imam dobrih 15 kg preveč in se jih ne morem znebiti. Sicer pa gre tukaj bolj za počutje kot za postavo. Še vedno sem namreč mišljenja, da mi ne manjka prav veliko, če pridem na Šmarno goro prej, kot nekdo, ki ima še tako idealno težo…Bolj kot postava je pomembna kondicija…

Miran,

Seveda je počutje zelo pomembno, kondicija je pomembnejša od estetike… v zdravstvenem smislu, žal pa nekateri postavljajo estetiko pred zdravje.

Vseeno pa je določena povezava med estetsko in zdravo postavo. Nekdo ki ima kondicijo, pa ima hkrati še lepo postavo se ponavadi avtoatsko počuti dosti bolj samozavestnega in zadovoljnega, kar neposredno pripomore k še boljšemu počutju.

Lp,
Goran