Spoštovani!

Noseča sem 32. tednov in sem zaradi bolečin v predelu dimeljske kile in nevarnosti vkleščenja ter stoječega dela v službi na bolniški. V odločbi ZZZS mi piše, da moram biti v času staleža doma in mirovati. Ker nekaj gibanja zmorem in ker bi rada z letom in pol starim sinom v času, ko ima mož več službenih obveznosti, ali kdaj čez vikend ter med prvomajskimi prazniki za par dni odšla domov k staršem (kar me razbremeni vseh gospodinjskih opravil), me zanima, kako lahko to uredim, da ne bi prišlo do kakšnih zapletov.

Kdo in na kakšen način mi tovrstne “počitnice” lahko odobri – osebni zdravnik/ginekolog ali imenovani zdravnik Zavoda? In še informativno – če me sicer morebitna kontrola ne najde doma – komu poročajo in kakšne so lahko posledice?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.

Lep pozdrav,

F

Spoštovani,

o posledicah nespoštovanja navedb v odločbi ZZZS vem le iz pripovedovanja drugih in me to niti ne zanima, ker s stroko nima nič opraviti. Tudi bolniškega staleža sam ne predpistujem, temveč ga le predlagam, žal pa imamo ginekologi možnost predlagati le stalež, ne pa tudi predpisovati gibanje in sprehode, kajti to je izključno v domeni psihiatrije. VSi ostali specialisti in splošni zdravniki načeloma lahko predlagamo le takšen stalež, da je predpisano bivanje doma brez izhodov, razen do lekarne ali do zdravnika v času, ko ste naročeni na pregled. Vem, da je to neživljenjsko in celo kruto, vendar ima ZZZS za to svojo ekonomsko logiko z namenom, da se ljudje, ki niso res bolni, za talež pač raje ne odločajo, ker je pogosto malce trpeljenja zunaj manj obremenjujoče kot hišni zapor.
Počitnice si torej lahko legalno “organizirate” le na dva načina in sicer tako, da vam psihiater ugotovi svojo diagnozo (kakšno fobijo ali že kaj takšnega, da morate “med ljudi”) ali pa prekinete bolniško in greste na svoj lastni dopust. Posledica naključnega odkritja, da kršite navedbe v odločbi, vas v skrajnem primeru lahko stanejo takojšnje prekinitve bolniškega staleža.

Spoštovani,

hvala za vaš čas in odgovor. Se oglašam še enkrat, ker informacija morda pride prav še komu.

Zadeva mi ni dala miru in sem še enkrat natančno prebrala odločbo in 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer je določen način ravnanja zavarovanca v času začasne nezmožnosti za delo (pripenjam spodaj). Kolikor sama razumem zapisano, ima vendarle tudi osebni zdravnik pooblasila, da dovoli odsotnost zdoma in recimo sprehode, seveda v skladu z zdravstvenim stanjem pacienta.

Z dobrimi željami,

F

233. člen (objavljeno na http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/

(1) Osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost od dela z datumom njenega začetka in zaključka.

(2) Osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija morata zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo.

vse lepo in prav, vendar so pri ginekologih razlogi za stalež lahko le takšni, pri katerih ni mogoče priporočati sprehajanja, oziroma, če se pacientka oziroma zlasti nosečnica lahko sprehaja, pa lahko tudi dela. Tako je v praksi takorekoč pri vseh diagnozah, razen menda tistih na črko F, ki pa so v domeni psihiatrov. Tako je vsaj bilo doslej. Če bodo pri ZZZS še naprej povečevali togost pri obravnavi staležev, pa se bomo zdravniki verjetno vse pogosteje poskužili tudi možnosti, da ne glede na diagnozo bolniku(bolnici) priporočimo “krajše sprehode”, katerih dolžino in trajanje pa je itak težko nadzirati.