BOLNIKA NE ŠČITI NIHČE

Ker se veliko vprašanj nanaša tudi na zdravniške komisije pri ZZZS, sem se tudi v tem forumu odločila objaviti svoj prispevek, ki je bil z malenkostnimi spremenmbami že objavljen v nekaterih forumih.

BOLNIKA NE ŠČITI NIHČE

Članek Milene Zupančič BOLNIKA NE ŠČITI NIHČE v Delu, 11.11.2003, me je vzpodbudil, da z opisom zavarovalnega primera potrdim razmišljanja in podprem prizadevanja varuhinje bolnikovih pravic Magde Žezlina. Opozoriti želim na rigorozno varčevalno politiko zdravnikov pri ZZZS in na Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v smislu pravic zavarovancev.

Zavarovanec se je že od svojega 36. leta boril s težkimi boleznimi. Zaradi dedne hipeholesterolemije je zbolel za arterosklerozo, imel dve operaciji by – pas , srčni infarkt, artritis. Stalno je bil pod zdravniško kontrolo, užival je predpisana zdravila in skrbel za zdravo življenje. Bolniški stalež je koristil minimalno. Dobro se je počutil v delovnem okolju in delo ga je veselilo. Opravljal ga je odgovorno in vestno. Bil je optimističen in veder. Vsakomur je polepšal dan. Za premostitev trenutnih zdravstvenih težav je raje koristil dan ali dva rednega letnega dopusta. Novembra lansko leto je nenadoma zbolel še za jetrno cirozo, pa alkohola sploh ni užival prekomerno.

Ker je bil po preteku bolniškega staleža še zelo slaboten in imel več zdravstvenih težav, je osebni zdravnik, spec.spl.med., vložil predlog komisiji ZZZS, da se mu bolniški stalež podaljša. Imenovana zdravnica ZZZS mu ga je podaljšala v odsotnosti le za teden dni, z obrazložitvijo, da pritožba zoper ta sklep, v skladu z določili 3. odstavka 81. člena Zakona, ne zadrži njegove izvršitve. Zavarovanec se je na opisani sklep pritožil, delno opisal zdravstvene težave in pridal mnenje specialista – gastroenterologa, da še ni delazmožen. Prepričan je bil, da bo pritožba ugodno rešena, zato ni odšel na delo. Tudi njegov osebni zdravnik, mu je svetoval, naj počaka na sklep. V sklepu komisije , ki ga je dobil tri tedne kasneje, piše, da je pritožba utemeljena, da se ji ugodi, datuma začasne zadržanosti z dela pa niso spremenili. Spremenjen je le del o dovoljenem gibanju v kraju bivanja za nazaj. 58-letni zavarovanec je moral tako, za te tri tedne, koristiti svoj redni letni dopust. 01.04.2003 je odšel na delo s polnim delovnim časom, kljub temu, da se je še slabo počutil, da je bil slaboten in neodporen (v času bolezni je shujšal cca 25 kg), da mu je najmanj enkrat na dan postalo slabo……Njegov osebni zdravnik je rekel, da mu ne more pomagati in da mora upoštevati sklep!!! Zdravniški komisiji je zavarovanec 02.04.2002 priporočeno oddal ugovore in pripombe na sklep. V vednost jih je poslal priporočeno tudi generalnemu direktorju Borutu Miklavčiču. Odgovora ni dočakal, pa tudi poslali ga niso. 05.04.2003, po štirih dneh dela s polnim delovnim časom, je umrl.

Prepričana sem , da je bilo za nenadno odpoved srca krivo tudi vznemirjanje, zaradi vseh zgoraj opisanih zadev.
Skrbnega in ljubečega očeta in moža družina neizmerno pogreša

Odpira se mi nekaj bistvenih vprašanj:

1. Čemu je pritožba zoper sklep imenovanega zdravnika sploh namenjena, če ne zadrži njegove izvršitve? Ali se je sploh smiselno pritoževati na komisijo, če bi se po njihovem mnenju, moral zavarovanec ravnati po sklepu imenovanega zdravnika, čeprav le-ta ni upošteval trenutno zdravstveno stanje pacienta, ker je pregledoval le njegovo zdravstveno dokumentacijo in ne njega. Imenovanega zdravnika in zdravstveno komisijo pa predpisi ne zavezujejo, da morata upoštevati mnenja specialistov, ki podajo tudi svoje mnenje o delovni zmožnosti zavarovane osebe. Ali se je na Delovno in socialno sodišče sploh smiselno pritoževati, če vemo, koliko časa postopki trajajo in če gre zavarovancu izključno za zagotovitev pravice do zdravljenja in ni motiviran z odškodninskimi zahtevki?

2. Ali lahko sklep imenovanega zdravnika le po pregledu dokumentacije izniči strokovno mnenje dveh specialistov, ki sta potrdila delovno nezmožnost svojega pacienta? Ali imamo imenovanega zdravnika in zdravniške komisije le za pregledovanje zdravstvene dokumentacije ali morebiti tudi za paciente?

3. Zakaj je v sklepih imenovanega zdravnika in zdravniških komisij apriorna nezaupnica do pacientov, ki zapoveduje mirovanje doma ali pa dovoljuje gibanje v kraju bivanja? Ali že sama diagnoza bolezni ne narekuje tudi načina zdravljenja, ki morebiti vključuje tudi gibanje ?

4. Kje je zdravniška etika, ko neozdravljenega bolnika, ki jim napiše pritožbo, popolnoma ignorirajo , se z njim niti ne pogovorijo in ga zaradi rigoroznih varčevalnih ukrepov vračajo na delovno mesto s polnim delovnim časom? Ali delajo zdravniki zaposleni pri ZZZS torej v interesu bolnika ali ZZZS?

Spoštovana Nelly!

Moram priznati, da je opisana zgodba res tragična, in da so iz nje dejansko razvidne slabosti našega sistema, saj do takih primerov ne bi smelo priti. Žal moram priznati, da so pri nekaterih zdravstvene komisije res zelo stroge, in da se pri določenih vprašanjih tudi jaz vprašam, koliko sploh gledajo izvide zdravnikov specilistov. Glede nezadržanja učinkov sklepa vam ne morem posredovati z odgovorom, saj to ni osamljen primer učinkovanja določenih sklepov v različnih postopkih. Morate si tudi zamisliti situacijo v primeru, da bi sklep zadržal učinkovanje sklepa, pravica pa pacientu ne bi bila priznana….tu zadeve gotovo so premišljene in podpkrepljene z argumenti. Vsekakor pa moram poudariti, da je ugovarjanje zoper sklepe smiselno in da je več kot nujno zadevo pripeljati do socialnega sodišča, ki potem objektivno, na podlagi neodvisnega izvedenca, razsodi o zadevi!
Glede dela zdravstvenih komisij in imenovanih zdravnikov pa takole: morali bi delati v skladu s pravili in zdravniško etiko…v končni fazi pa njihovo delo lahko objektivno presodi le sodišče, kot sem že prej omenila….mi se lahko le zgražamo, pritožujemo in nergamo…s čimer pa ne bomo ničesar dosegli. Tukaj je na potezi sodišče.
Glede načina zdravljenja pa sledeče: morate vedeti, da vsi pacienti niso pošteni in hudo izkoriščajo bolniški stalež…imam sama ogromno izkušenj s tem, zato verjetno vlada neko nezaupanje. Pravila so pač v načelu taka, da mora biti zavarovanec v času zadržanosti z dela doma, razen v času terapije, odhoda k zdravniku in v drugih primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma kadar imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija to dovolita ali celo odredita. Sama diagnoza pa še ni dovolj za samovoljno odreditev takega načina zdravljenja, nujen je posvet z zdravnikom oziroma celopisno dovoljenje!
Glede delovanja ZZZS v korist zavoda ali zdravnika pa tako: komisije so različne in njihovo delovanje je različno. Vsem pa bi moralo biti skupno to, da delajo v korist pacienta. Seveda pa so omejeni s finančnimi sredstvi, kar pa je že druga zgodba, v katero se tule ne bi spuščala!

Upam, da sem vam nekako pomagala,

Tanja Koderman

Živjo!
Zanima me ali ti lahko, če si ti na bolniški domov pošljejo komisijo iz zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije?
Hvala
Anahi