Pozdravljeni!

Pred približno dvema mesecema sem med treningom v fitnesu pod zmerno obremenitvijo naredil neroden gib po katerem sem začul rahel pok in začutil bolečino v ledvenem delu hrbta. Bolečina je izvirala na levi strani, takoj nad pasom, v točki kjer “izstopa” ena kost (ista kost je tudi na drugi strani).

V naslednjih nekaj tednih sem imel zmerne bolečine predvsem pri specifičnih gibih/situacijah kot so obračanje v postelji, priteg stegna k prsim, vhod/izhod iz avtomobila, dolgotrajno sedenje. Bolečina je vedno izvirala iz prej omenjene točke, občasno pa se je širila tudi proti levem kolku, vendar tam načeloma ni bila močna. Pri hoji ali teku bolečine ni bilo, prav tako me v večini primerov ni preveč ovirala pri vsakodnevnih opravilih. Še dalje sem pazljivo treniral v fitnesu, kjer sem lahko brez težav izvajal večino vaj z izjemo težjih kot je npr mrtvi dvig.

Po približno 1 mesecu je bolečina skoraj povsem izginila, nakar sem počasi začel spet uvajati težje vaje med treningi. Najprej je vse šlo ok, po kakšnem tednu pa se je zadeva ponovila med izvajanjem mrtvega dviga. Dogodek je bil enak kot prvič, torej sem najprej začul pok v tisti točki, potem se je vrnila tudi bolečina. Tokrat je sicer skoraj povsem izginila le po 5 dneh počitka.

Trenutno nevem kako nadaljevati in bi prosil za kak nasvet. Hvala!

Pozdravljeni!

Glede na opisano (zelo pomembna je anamneza poka), je v vaši hrbtenici zelo verjetno prišlo do poškodbe. Kaj točno ta poškodba je, težko rečem. Lahko gre za diskus hernijo, manjšo protruzijo diskusa, akutno spondilolizo, ev. šmorlovo hernijo … Skratka za poškodbo skeletno/vezivnih elementov hrbtenice. Še najbolj verjetna se mi zdi diskus hernija, vendar je to ugibanje. Kar je pomembno, je, da Vam poškodba ne povzroča utesnitve živcev – torej nimate prenesene bolečine v spodnje ude, vam ti ne mrtvijo in ne navajate mišične nemoči. To, da se Vam je bolečina prehodno pojavljala v predelu kolka, najverjetneje pomeni, da so živci blizu, vendar ne povsem stisnjeni. Ko se je umirilo vnetje, je poškodbo ojačala brazgotina, so minile tudi bolečine.

Proces celjenja žal po mesecu dni še ne more biti povsem končan. Del novega tkiva se je že naredil, vendar je za funkcionalno novo tkivo zelo pomemben čas in stopnjevanje obremenitev, ker se tkivo na obremenitve odziva in se skladno z njimi pregrajuje, tako da postopoma pridobi vedno večjo odpornost na sile, ki jim je izpostavljeno. Verjetno ste vaje pričeli izvajati nekoliko prehitro in prišlo do ponovne poškodbe, morda v manjšem obsegu, glede na to, da so bile tokrat težave bolj kratkotrajne.

Kako naprej?
Prvo vprašanje, ki se mi pojavi, je: “Ali želimo natančno vedeti kaj se je zgodilo?”
Glede na to, da hujših težav nimate, se mi to ne zdi nujno potrebno. Glede na to, da Vam medicina dandanes (najverjetneje) ne bi znala natančno (biomehansko) svetovati glede nadaljnjih obremenitev, ne glede na to, kaj bi bilo odkrito na MRI preiskavi, bo zdravljenje najverjetneje identično ne glede na to ali MRI opravite ali ne. Vendar nekatere ljudi vseeno obremenjuje, kaj se je z njimi zgodilo in si želijo o svojem stanju vedeti čim več. V tem primeru bo potrebno opraviti MRI ledvenokrižnične hrbtenice, ki je lahko ali samoplačniški ali preko napotitve izbranega zdravnika.
Drugo vprašanje: “Kako naprej?” Očitno tako hitro, kot prvič, ne bo šlo. Vaše težave se mi zdijo primeren trenutek, da poizkusite vaje s lastno telesno težo (calisthenic), lahko ev. tudi vaje z elastikami. Zaenkrat Vam ne bi svetoval vaj, ki močno obremenjujejo telo v vzdolžni osi: nalog, poteg, mrtvi dvig, razni čepi ter izpadni koraki z dodano težo, goodmorning ipd. Posebej nevarne so vaje, kjer gre za dvigovanje bremen oz. obremenitev v vzdolžni osi ob pripogibih oz. rotiranju v hrbtenici (verjetno je mrtvi dvig še najbolj nevarna vaja, vse kar je pri njej še pozitivnega, je, da ni pretirano eksplozivna v nasprotju z potegom npr.). Tudi pri npr. globokem čepu je faza najbolj globokega počepa še kar nevarna. Tam naj bi se sicer poizkusilo izogniti gibom hrbtenice, vendar so sile preko nje izjemno velike.
Torej, sam bi trening plan nastavil nekako po tednih. Prvi teden poizkusite napraviti poudarek na treningu brez dodane teže: kask, kolo, ev. stepper, roke brez ovir, tudi izolirane mišice nog relativno brez ovire, lahko trebušne vaje brez obremenitev ter hrbtne vaje v položaju na trebuhu predvsem z zadrževanjem – s čim manj gibanja, vaje na drogu (vzgibi, dviganje nog …). Če bi bil po tednu dni brez težav, bi pričel pri treningu stopnjevati. Najprej bi pričel s smešno lahkimi težami: goodmorning brez obremenitve, mrtvi dvig 20-40 kg, globoki čep tudi 20-40 kg, izpadni koraki brez ali z minimalno obremenitvijo (do 10 kg). Potem bi postopoma stopnjeval. Zelo mogoče je, da boste že pred “pokom” začutil neprijeten občutek pri določenem položaju hrbtenice. Ta občutek vzamite resno. S časom bo tudi ta občutek izzvenel in si boste lahko trening stopnjevali.
Povzetek vsega je, da Vam ne znam natančno povedati, kdaj boste pripravljeni za polni trening. Postopoma boste morali prepoznati, kdaj ste zanj pripravljeni. Obremenitve stopnjujte postopoma. Prepoznajte gibe in vaje, ki so za vas kritični in pri njih bodite še posebej pozorni. Bodite pozorni na pravilno tehniko izvajanja vaj – npr. pri mrtvem dvigu bodite že pri nizkih težav izrecno pozorni, da ne bi upogibali hrbta. Po potrebi lahko prehodno uporabljate varovalni ledveni pas. Glede na opisano boste najverjetneje postopoma spet lahko prišli do polnega treninga, pričakujte pa, da je trajanje rehabilitacije hitro lahko ranga 3 mesece. Skratka postopno. V primeru, da bi čutil težave, ki se s časom ne bi izboljševale oz. v primeru ponovne poškodbe pa svetujem MRI preiskavo.

Srečno!

Klemen Aleš Pilih

Najlepša hvala za izčrpen odgovor!

Sem že bolj ali manj ugotovil kaj lahko počnem in kaj ne, tako da bom se tega držal vsaj še nekaj mesecev kot ste svetovali.