so se najprej pojavile v petah. Ker sem tekač, je bila predpostavka da je trn v peti. Opravljeno slikanje (medtem se mi je bolečina širila v meča) in slika je pokazala vnetje obeh petnic. Ok. Tek pavza. Ne z veseljem ampak nujno potrebno.
Potem je bolečina prehajala v stegna, zdaj pa, zadnje dni tudi v predel hrbtenice od ledvenega dela navzdol. Bolečine so izrazito hude po počitku, sedenju, ležanju… Preprosto, kot da rabim, da pridem na delovno temperaturo. Nikoli pa nisem (tüdi po zdravilih ne) brez bolečin. To noč se nisem mogla sploh obrnit z ene strani na drugo. Nora bolečina. Okrnelost.
Rešitev: iboprufen 600 in po pol ure obrat, dvig z bolečinami (ampak je šlo)
Čakam slikanje križnega dela hrbtenice, konec januarja. Sem na bolniški, vendar res v hudih bolečinah.
Kako si naj olajša življenje?

Spoštovani!
Delajte vaje za globoko trebušno muskulaturo, stabilizacijske vaje za mišico transversus abdominis – PLANK, fizioterapija v zdravstvenem domu (UZ, laser, interferenca, TENS). Ibuprofen lahko kombinirate z Doreto. Poleg RTGja lahko opravite še MR in nato kontrola z izvidi pri ortopedu.
Lep pozdrav!

Medicina je počasna stvar. Od januarja čakala na MRI, na izvide, na prvi “horukposvet” pri zdravniku – ortopedu.
Komentar na izvid MRI je bil … ste se odločila za operacijo ali poskušamo s fizioterapijo. Seveda sem se odločila za fizioterapijo.
Je pa tako, da na prvo fizioterapijo čakam od decembra, dobila sem datum 4. 5. , vendar so mi ga zaradi koronavirusa prestavili. Še naprej: bolniška, delam jogo po mojem občutku, “privoščim” si privat masaže in terapije, razgibavam se v vodi in hodim.
Skrbi me, ker sem zdravnika ujela (upam!) tako, da je bil s mislimi drugje, saj mi ničesar iz izvida ni pojasnil.
Zato forum in izvid MRI:
Degenerativne spremebe torakolumbalnega prehoda – manjši predvsem ventralni spondilofiti, blaga spondiloza.
Dehidrirani diski TH12-L1 in L4-L5 – i.v. hondroza, znižan i.v. prostor TH12-L1.
Blage degenerativne spremembe fasetnih sklepov v spodnjem delu lumbalne hrbtenice.
Ohranjena fiziološka lumbalna lordoza. Manjša kortikalna cista v zgornjem polu leve ledvice.
V nivoju TH12-L1 vidna desnostranka širokobrazna paracentralna hernija diska, prominira v dorzalno za 5 mm s stenozo lateralnega recesusa, manjša stenova tudi levega nevroforamna. Prisoten tudi manjši dem konusa medularis, v smislu začetne kompresijske mielopatije.
Na ostalih nivojih protuzije diskov ali stenoze ni.

Moja vprašanja:
Glede na to, da mi pri hoji in sedenju mravljinčita ritnici, da mi po dveh kilometrih hoje prične mrtvinčiti levo stopalo, po štirih kilometrih pa še desno stegno; križ – hrbtenica pa ves čas, konstantno … od blage do zelo hude bolečine; kaj mi je storiti.
Zanima me, kaj lahko, česa ne; kako naj sama prispevam k temu, da bi hitreje okrevala.
Letno sem pretekla okrog 1500 km in prekolesarila okrog 3000 km.
Sedaj samo hodim … po zaužitju Ibuprofena.
Sem tudi astmatik in se zdravim za PTSM.
Rada bi, v nemedicinskem žargonu vedela, kaj mi je in kaj lahko pričakujem v prihodnje.
Hvala za vas čas in navodila.

Spoštovani!
Glede na MR izvid imate večjo diskus hernijo na nivoju Th12-L1, ki vam pritiska na hrbtenjačo in živce. Moral bi videti MR posnetke, da lahko ocenim, kako velika je in ali je potrebna operacija. Vsekakor je na tem nivoju operacija redkejša, pogosteje se operira hernijo nekoliko nižje. Definitivno je za poskusiti s fizioterapijo (UZ, laser, magnet, interferenca, TENS), manualno terapijo, masažo, akupunkturo. Delajte vaje za globoko trebušno muskulaturo, stabilizacisjke vaje – PLANK, joga in pilates sta v redu. To intenzivno delajte 3 mesece in nato ponovna ocena stanja. S tekom zaenkrat prekinite, tudi na kolesu se vam lahko stanje poslabša, ker je taka drža. Če se stanje v roku nekaj mesecev ne umiri, bi bilo smiselno razmisliti o operaciji, ker se vam je kvaliteta življenja glede na prejšnjo športno aktivnost izrazito poslabšala.
Lep pozdrav!

Hvala za vaš razumljiv odgovor.
Jogo delam, plank 4x na dan po 90 sekund, začela malo lovit ravnotežje na terapevtski žogi, vršim “upokojenske” sprehode, ta teden pa pričenjam z novim sklopom samoplačniških fizioterapij, potem pa upam da pride na vrsto napornica (bom bankrotirala).
Se mi zdi, da vegetiram, ker ne diham s polnimi pljuči; vse dejavnosti so nekaj mirnega, počasnega …
Zakaj boli tudi v mirovanju?
In če ne bom “poslušna” in bom v kakšnem dobrem, brezbolečinskem dnevu mičkeno (npr. 5 km) tekla, kaj se mi lahko zgodi?

Spoštovani!
Hernija na tem nivoju lahko boli tudi v mirovanju. Zaenkrat vam tek vseeno odsvetujem, ker se stanje lahko poslabša. Mogoče le lahek tek v fitnesu na tekočem traku.
Lep pozdrav!