Spoštovani!

Stara sem 34 let in imam ponavljajoča vnetja mehurja. Laboratorijski izvid večinoma pokaže Escherichio coli in druge znake okužbe sečil. Okužba se močno poslabša po spolnih odnosih.Za seboj imam množico preiskav (UZ mehurja in ledvic, cistoskopijo, ginekološke preiskave,…), kjer vse brez posebnosti. Pojasnilo je bilo, da gre najverjetneje za “Honeymoon Cystitis” in, da ženske pač bolj ogrožene, včasih ni pravega vzroka, lahko mehansko itd.
Poskusila sem s Primotrenom (ki ne vem, če sploh deluje na E. coli), Nolicinom in po zadnjih preiskavah dobila nekaj škatel Ciprobaya z navodilom, da ga vzamem, ko začutim začetke vnetja. Po eni terapiji se je takšnemu načinu zdravljenja močno uprla moja ginekologinja.
Trenutno stanje je, da imam odvisno od dneva (in pitja vseh mogočih čajev) “vnetje” bolj ali manj izrazito – nimam bolečin (razen ob zelo polnem mehurju zjutraj), ni krvi v urinu, je pa urin predvsem zjutraj in po športu zelo moten in smrdeč.
Imam pa vprašanje kaj (glede na to, da baje ni indikacije za druge laboratorijske preiskave) lahko naredim (četudi samoplačniško), da se stanje vseeno reši. Partnerju se namreč spet pojavlja zgoraj opisan problem bolečin v obmodku in modih. Tudi sam je v preteklosti imel bris sečnice, kjer so mu diagnosticirali Ureoplasmo ureoliticum, pojedla sva ustrezna zdravila in nekaj časa je bi mir. Kljub večkratni omembi te bakterije, mene zanjo še niso testirali in na omembo nihče ne odreagira.Ker partner nima težav s samim mehurjem, v preteklosti pa niso ugotovili razloga za bolečine v modih, ga sploh ne napotijo na nadaljnje preiskave.
S končno diagnozo, da je “to pri ženskah normalno” in da ne najdejo nič posebnega, glede na težave, ki jih imava s partnerjem, enostavno nisva zadovoljna.Sama tudi nisem pripravljena na zaporedne terapije z antibiotiki.
Za odgovor na to precej dolgo vprašanje, se zahvaljujem.

Spoštovani!

Idealno bi bilo, če bi imeli koga, ki bi celostno obravnaval vaše težave in težave vašega partnerja. Gotovo takšni so, na primer v Rimu, v Ameriki… Slovenija je žal tako majhna, da na marsikaterem področju medicine preprosto zaostajamo ne samo zato, ker smo revni (kar se zdravstva tiče, v primerjavi na primer z Avstrijo), ampak tudi zato, ker smo tako zelo majhni – preprosto ni dovolj ljudi in dovolj primerov za marsikaj, tudi za težava, kot jih opisujete vi…

Vseeno mislim, da gre v vašem primeru za več ločenih problemov: 1. vaš problem z E.coli, ki se ponavlja; 2. potencialni problem z ureaplazmo; 3. problem vašega partnerja.

Za vaše probleme (tako E.coli kot še posebej dvom v zvezi z ureaplazmo) predlagam posvet z infektologom, morda na infekcijski kliniki. Če se tam niste posvetovali, potem ne morete trditi, da bi vas odpravili “kar tako”, saj se pač niste posvetovali tam, kjer so strokovnjaki za to.

Stavka, kjer pišete, da se je “takšnemu načinu zdravljenja močno uprla moja ginekologinja” ne razumem. Prosim – sporočite rešitev, ki vam jo bo ponudila namesto tega – z veseljem jo bom povzel in objavil in uporabljal – marsikdo čaka na kaj takega.

Kemoprofilaksa (jemanje antibiotika ali vsak dan ali 3x tedensko ali pa ob sprožitvenem dejavniku – torej na primer ob spolnem odnosu) je uveljavljen način, s katerim se problem, s katerim se bolnice srečujejo, za čas jemanja reši – na primer za 9 mesecev, nato pa se vidi, če so težave še in v tem primeru se s profilakso nadaljuje. Seveda je treba pred začetkom profilakse poskrbeti, da je okužba sanirana (Sanfrord!). Za kemoprofilakso se lahko uporablja tudi ciprofloksacin, vendar v nizkem odmerku 125 mg. Zdravila, ki se po evropskih priporočili uporabljajo za profilakso so: Primotren 240 mg 3x tedensko ali vsak dan, nitrofurantoin 50 ali 100 mg dnevno (to zdravilo je na recept dostopno v Slo lekarnah od prejšnjega meseca), cefaklor, cefaleksin, Nolicin, ciprofloksacin in fosfomicin (slednji se vzame vsakih 10 dni in edini ni na voljo v Slo, je pa na voljo povsod drugod – Avstrija, Madžarska… in bi ga, če bi pomagal, najbolj priporočal, saj je nanj najmanj rezistence, vendar deluje predvsem na E.coli).
Še enkrat torej pišem, da ne razumem čisto, za kaj gre pri tem vašem zapisu: izgleda namreč, da imate težavo, šli ste k zdravniku, opravil je preiskave in v skladu s smernicami in prakso in po svetovnih in evropskih normah predlagal rešitev (kemoprofilakso), vi pa sedaj rešitve nočete?!?!

Pišete, da ste pripravljeni opraviti stvari tudi samoplačniško. To je dobro, po mojih izkušnjah zavarovalnica namreč ne povrne stroškov cepljenja zoper ponavljajoča se vnetja sečil. “Cepivo” pravzaprav ni cepivo v klasičnem pomenu besede, temveč gre zgolj za pripravke, katerih namen je izboljšati obrambni odziv organizma proti tem bakterijam – na voljo je na zahodu (Nemčija) in je dveh vrst – intramuskularna injekcija ali pa kapsule. Predlagam, da nabavite kapsule UroVaxom in jih natančno po navodilu jemljete – cena naj bi bila okrog 120 eur, potrebno je redno in dolgotrajno jemanje po navodilu. Uspeh nikakor ni zagotovljen, je pa to sedaj prišlo v smernice evropskega urološkega združenja – torej obstajajo študije, ki dokazujejo, da se pri nekaterih pogostnost uroinfektov zmanjša.

Navedli tudi niste, kaj uporabljate za optimizacijo nožnične (vaginalne) flore in ali to uporabljate redno – pripravki ki naselijo normalne bakterije v nožnico?

Nenazadnje lahko čez čas preiskave ponovite (IV urografijo, cistoskopijo…) predvsem pa s pomočjo Sanforda sproti ugotavljate, za katero bakterijo gre.

Ali ste vplivali na pH urina – ali sploh veste, kakšen pH urina imate in ali ste ga spremenili?

Ali že imate otroke – po nosečnosti se pogosto organizem spremeni in tudi infektov je lahko manj? Če jih že imate in jih trenutno ne boste imeli, je smiselno poskusiti tudi z lokalnim estrogenom v nožnico – kremo, kar vam predpiše ginekologinja – uspeh je bil ugotovljen tudi pri mladih ženskah z navidez normalnim hormonskim stanjem.

Glede ureaplazme so pravi naslov infektologi.
Glede partnerja, zdravljenje kroničnih prostatitisov pri moških pomeni dolgotrajno jemanje mnogo višjih odmerkov antibiotikov, kot so predvideni za profilakso pri ženskah (ciprofloksacin 500 mg 2×1 vsaj 28 dni – to je za 672 dni – dve leti(!) preventivnega odmerka 125 mg na 3 dni, česar pa vi ne bi?!?). Glede partnerja pa lahko poskusi še pri kakšnem privatnem urologu (www.urologija.si), čeprav je res, da pogosto nespecifičnim težavam v modu ne pridemo na čisto.

Lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za zelo obširen odgovor. Očitno dajala vtis precejšnje nejevolje 🙂 Nejevolja sicer je ampak samo zato, ker sem poskusila z vsemi predlogi, ki sem jih od zdravnikov prejela do sedaj. Seveda sem odjemala vse kar so mi dali, tudi preventivne odmerke Nolicina po spolnem odnosu, itd. ampak to traja zdaj že dve leti in rezultata ni, vmes sem imela celo vnetje želodčne sluznice, ki naj bi bil rezultat zaporednega jemanja antibiotikov.
Problem za katerega sem navedla, da se je “uprla moja ginekologinja” pa je ta, da so se mi po jemanju vseh predpisanih antibiotikov že večkrat pojavila vaginalna vnetja za katera potem spet potrebujem zdravljenje in sem konstano v začaranem krogu.Ginekologinja se z jemanjem celotne škatle Ciprobaya ob vsakem pojavu vnetja mehurja (kar je bil končni rezultat vseh pregledov do sedaj) ni mogla strinjati, saj bi to pomenilo jemanje takorekoč ene škatle za drugo, s čimer se tudi sama ne morem ravno sprijazniti. Sem pa naredila dve terapiji, ki sta pomagali zgolj začasno. Rodila še nisem, omenjeni pripravki pa so za normalizacijo nožnične flore.
Želja je res, da bi naju s partnerjem obravnavali sočasno, problem pa, da se en zdravi v Mariboru en v Ljubljani in da sočasno zdravljenje pač pomeni, da ob zdravilu, ki jih predpišejo enemu, ob opozorilu na težave pač dodajo še škatlico za drugega.
Bova preučila odgovor in poskusila kaj ukreniti sočasno – morda istočasen Sanford. Hvala tudi za informacijo o “cepivu” za kar še nisem slišala.

lep pozdrav,

Spoštovani!

Da, seveda v vašem primeru ni smiselno niti primerno “preventivno” redno jemati visokih terapevtskih odmerkov kinolona. Nekateri članki sicer namesto vsakodnevnega nizkega odmerka priporočajo 1x tedensko visok odmerek profilaktičnega antibiotika, ki se nato na 2 tedna izmenja, vendar gre tu za posebne skupine ljudi (paraplegiki) in zgolj za posamezne študije. V vašem primeru bi bilo morda smiselno poskusiti s fosfomicinom (saj se vzeme le 3x mesečno).

Glede nožnične flore je vsekakor važno, da redno uporabljate na primer Gynophilus (ta je važen zaradi preprečevanja uroinfektov in patogenih enterobakterij), za glivice so pa seveda tudi druge stvari.

Čeprav je teoretično mogoče, da sta problema pri vas in pri vašem partnerju povezana, menim, da je več verjetnosti, da temu ni tako – sploh če gre pri vas za klasične uroinfekte z e. coli, pri njem pa za neopredeljene bolečine in ureaplazmo, kar je povsem drug problem in povsem drug mikroorganizem. Seveda lahko ta dela težave tudi pri vas, vendar je vprašanje, kako daleč boste prišli v raziskovanju tega problema. Predvsem predlagam osredotočenje na vaše “klasične” uroinfekte in morda poskus z UroVaxomom, modifikacijo kislosti urina, prilagoditev/spremembo prehrane…

Lepo pozdravljeni!