Spoštovani,

S partnerjem sva skupaj eno leto in nekaj mesecev, pol leta živiva skupaj, oba sva stara čez 30 let. Moti me, da preveč časa preživi z “nepravimi” prijatelji ob uživanju alkohola in trave, čeprav tudi sama nisem angelček. Poudariti moram, da takrat ni agresiven, toda kljub temu, me to moti. Drugače je do mene zelo ljubeč. Kljub temu je sedanja situacija veliko bolja kot je bila, ko še nisva bila par. Da me to moti, se še dobro zaveda, ampak pravi, da se pri teh letih ne namerava spreminjati. Navedeno je vzrok najinih vsakotedenskih sporov, ki znajo biti izredno verbalno agresivni. Zavedam se, da sem mu največkrat “težila” na neprimeren način in seveda je odreagiral z enako mero. Oba sva po naravi namreč temperamentna in svojeglava, drugače pa inteligentna človeka. Ko je vse v redu se odlično razumeva, ko se skregava, se vse spremeni za 100%… Mislim, da ni človek, ki bi sprejemal kompromise.

Jasno mi je, da imava težave v komunikaciji, predvsem z moje strani, zato sem se odločila, da želim spremeniti negativne vzorce iz preteklosti. Začela sem intenzivno delati na sebi in stvari so se začele obračati na bolje…

Pred tremi tedni sva se znova sporekla zaradi istega vzroka, vendar nikakor ne na način, kot prej. Meni se to ni zdelo nič drastičnega, on pa si je to popolnoma drugače interpretiral. Rekel je, da se nisem nič spremenila, da se dogajajo iste scene kot prej. Odločil se je, da se z menoj ne bo pogovarjal, dokler mu ne dokažem, da sem poiskala strokovno pomoč. Od takrat komunicirava le površinsko in živiva drug mimo drugega. Skušala sem mu dopovedati, da se resnično trudim in želim, da se najina zveza izboljša. Vendar mi ne verjame, kar po eni strani tudi razumem glede na to, kar se je dogajalo v preteklosti. Ko sem ga vprašala kaj si želi je dejal, da le miru, ko si ga zaželi.

Prosim za kakšen konstruktiven nasvet, saj se dejansko ljubiva in v sebi čutim, da ne smem odnehati.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa Minni Mouse!

Veliko bolečine in krivde je v vašem pismu. Najprej je potrebno poiskati razloge za neuspešno vezo pri vas, pri vašem neprimernem izražanju, verbalni agresiji, pri vašem »teženju«,.. Zakaj ste tako strogi do sebe in toliko odgovornosti za težave v odnosu prenašate nase?
Koliko dejansko čutite ene ranljivosti in neslišanosti v vašem doživljanju, v vaših besedah? Želite rešiti vezo, želite spremeniti vzorce iz preteklosti, želite pokazati vašemu partnerju, da vam ni vseeno zanj in za vaš odnos, da ste naredili »domačo nalogo« in si poiskali strokovno pomoč,… Koliko pa slišite majhno punčko v vas, ki bi želela biti slišana, ki bi želela verjeti, da jo ima nekdo resnično rad in da je tam zanjo (ne glede na druge), da mu pripada, da je pomembna bolj kot drugi prijatelji, da se lahko na drugega zanese vedno in ne samo v »treznem« stanju? Slišite tudi to nežnejšo plat vaše zgodbe? Tisto, ki govori o tem, kako nemočno in besno kriči punčka v vas, ki bi želela dobiti ustrezen odziv, nekoga, ki bi jo pomiril in ji dal vedeti, da jo ima rad.
Seveda boste morali najti tudi ustrezen in spoštljiv način, da boste svojo stisko izrazili tako, da boste ohranili vaše dostojanstvo. Vendar bi to verjetno lažje naredili takrat, ko bi vedeli, da vas na drugi strani čaka nekdo, ki bo vašo stisko razumel in vas vzel resno brez da dvignete glas in se razvrednotite. Da vas ne bo obsojal, napadal ali pa kaznoval s tem, kar najbolj boli – z ignoranco.

Koliko lahko presežete to grozljivo igro uveljavljanja moči, kaznovanja s tišino in čakanja, kdo ima manj podpore in je manj trden, da se bo uklonil in popustil, se prilagodil in začel drugemu ugajati?
Gospa Minni Mouse, koliko lahko vi vašemu partnerju iskreno poveste o svoji bolečini? O tem kaj doživljate, ko je s prijatelji, ko je opit ali okajen, ko imate občutek, da vas je izdal, da ste mu nepomembni, da ste povsem sami, pozabljeni? Da bi vse naredili zato, da bi se ob njem ves čas počutili ljubljeno in sprejeto in ne samo takrat, ko je trezen? In koliko lahko tudi vi z njim spregovorite o stiski, ki jo tudi vi v sebi lahko mirite na neprimerne načine (pravite, da tudi vi niste angelček). Zakaj to počnete in po čem hrepenite, da to delate? Hrepenite po sprejetosti s strani partnerja, s strani družbe, komu se dokazujete?

Začutili boste, kdaj se lahko parterju odprete in mu poveste svojo stisko. Kako lahko izberete prave besede, govorite o sebi, ne obsojate in niste agresivni. In istočasno poveste kaj od njega, od odraslega gospoda, pričakujete. Vaša drža in zaupanje vase bo merilo, koliko vas bo partner vzel resno. In istočasno boste izvedeli, koliko se je tudi gospod pripravljen za vaš odnos potruditi. Vi se namesto njega ne morete. Na to koliko on popije in koliko pokadi vi nimate vpliva. To je odločitev vašega partnerja. In odločitev, da bo s tem prenehal, mora gospod sprejeti zaradi sebe in ne zaradi vas! Dokler pa se ne bo odločil, lahko vi samo noro kričite v sebi, kričite na njega, iščete uteho drugod, ga prebujate in kličete v odnos na ponižujoče načine,…

Ko boste do sebe dovolj nežni, da boste začutili svojo stisko v celoti in istočasno dovolj prepričani vase, da ne sne boste dali odsloviti, se bo vaš odnos zelo spremenil. Verjamem, da vam bo uspelo. Če potrebujete pomoč, naj vam ne bo sramotno poklicati psihoterapevta. Srečno!

Minnie_Mouse, skupaj sta 1 leto, on se ne namerava spremeniti, njemu je tako ok. Ne vem kaj misliš, ko praviš, da ti tudi nisi nek angelček, torej če tudi tvoje preživljanje kvalitetnega časa ne pomeni popivanje in kajenje trave, potem je logična rešitev, da greš od njega. Določene kompromise se ne sklepa.

Srečno!

Spoštovana ga. Sabina,

hvala za vaš posluh in odgovore oz. pojasnila. Več ali manj drži, kar ste napisali, težava je v komunikaciji. Ne glede na vse sem prišla do zaključka, da se z njegovim vedenjem ne bom več obremenjevala in postavljam sebe na prvo mesto. Ne mislim več porabljati svoje energije za nekoga drugega.

Čas bo pa kmalu pokazal kako in kaj. V končni fazi pa, kot pravi Master_s_Puppet lahko iz zveze z mirno vestjo odidem, ne bo konec sveta. Življenje je prelepo in ne bom dovolila, da mi ga kdorkoli greni.

Lep pozdrav 🙂