Pozdravljeni,
že vnaprej se opravičujem, če bom malo daljša, a se je enostavno nabralo preveč vsega. Sem sredi dvajsetih, moj (zdaj že bivši) partner je nekaj let starejši. Skupaj sva bila malo dlje kot pol leta in tudi živela sva skupaj, saj sva oba menila, da se bova tako najbolje spoznala. Od samega začetka sva se strinjala, da ne hodiva ločeno ven in mislila sem, da bo takšen odnos funkcioniral, ker tudi meni več ni do žuranja, če pa že kdaj, pa s partnerjem. Stvari v najinem takrat še lepem odnosu so se začele kmalu naglo spreminjati.
Lani je imel dva izpada ljubosumja, po katerih se mi je sicer opravičeval iz srca (vsaj mislila sem tako) in sem mu dala novo priložnost. Sčasoma je zanj postal problem vsaka moja kava, a samo, če ta kava ni bila v kraju kjer on živi. Če sem šla na kavo v sestrinem mestu, sem se morala raztrgati, da mu predložim dokaze, pa še to ni zadostovalo. Takrat sva že živela ločeno in se on ni mogel odločiti ali bi še bil z mano ali ne (to je torej že čisto na koncu najine zgodbe).
Če se vrnem nazaj; vsakič sem mu morala razlagati s kom sem bila na kavi, tudi če sem mu to že povedala prej, in povedati če je bil še kdo zraven. Enkrat je bil z nama na kavi sestrin bivši (ona ima že družino), ker sva naleteli nanj in jaz s tem nisem imela ničesar, ker to ni moja stvar, sama pa ne vidim smisla ostajati v stikih z mojimi bivšimi. Po teh nekaj min sem povabila na pijačo še mojega, da se nam pridruži.
To razlagam, ker bi ta dogodek lahko prestavljal njegovo nezaupanje vame, a na podlagi sestre me ne more soditi, saj sem človek zase. Drugi večji problem med nama je nastal, ko je moj fant izvedel za eno krajše obdobje moje preteklosti (5 let nazaj), a tega ni izvedel od drugih ljudi. Tisti čas sem hotela za vedno pozabiti in se obnašati, kot da se nikoli ni zgodil, saj sem doživela zlorabo in tega pred njim nisem zaupala še nikomur.
Prvo daljšo zvezo sem imela nekaj časa po tem in ker je bila ta zveza na bolj krhkih temeljih, saj sem se zanjo trudila samo jaz (tudi finančno – s štipendijo in drobižem, ki so mi ga dali starši, sem mu pomagala, čeprav je bil redno zaposlen in imel dobro plačo), mu tega nisem zaupala nikoli, saj se nikoli ni zdelo, da sva zares povezana. On je večji del svoje plače zapil, kar sem opazila kasneje, saj sva se prvih nekaj mesecev dobivala samo na kavah in pijačah, pri njem pa sem prvič prespala šele nekje 2. mesec, saj je imel veliko koncertov in sem pač mislila, da nima dosti časa ali še ni bil prepričan o meni, če si želi biti v resi zvezi z mano. Zvezo sva začela torej čez par mesecev, ko sva tudi skupaj zaživela. Takrat sem seveda že bila do konca zaljubljena in pripravljena z njim iti čez vse. Tako sem vsaj mislila, dokler nisem nekje leto in pol kasneje dobila porcijo žalitev (bil je pod vplivom alkohola kot skoraj vsak dan) in tudi udarce, saj sem ugotovila, da me je prevaral s punco, s katero sta poklicno sodelovala. Končalo se je tako, da sem imela hudo prometno nesrečo (izmed drugim zaradi njega), kasneje pa me je zopet fizično napadel, zaradi česar je moral posredovati moj oče in priti po mene ob 1h zjutraj 180km do naju ter me odpeljati, saj sem bila skorajda nezavestna od udarcev in krvi. Končalo se je brez sovraštva, saj se družini na videz poznata in tako sem bila naslednja tri leta samska.
V tem času me je na pijačo vztrajno vabil nekdo, s katerim sva se srečevala nekje 4 mesece, dokler nisem ugotovila, da sploh ni samski za kakršnega se mi je predstavil, in da ima ženo ter družino. Bila sem v šoku. Ker se nisva pogosto videla, saj sem to zvezo želela stopnjevati počasneje, da ga bolje spoznam, tega prej nisem mogla ugotoviti. Po resnici, ki sem jo izvedela od drugih v njegovem kraju, mi je še en čas pral možgane češ da se ločuje že lep čas in da gre za postopke, zato sem mu dajala čas. Kmalu sem prišla do zaključka, da se ločil ne bo nikoli in da je samo spreten lažnivec. Od takrat se več kot pol leta nisva slišala, potem pa je začel delati v mojem kraju in mi je spet napolnil glavo s prepričljivimi lažmi, da je začel novo poglavje življenja. Tokrat sem bila bolj previdna, videla sem ga samo 1x na mesec in sem ga začela jemati vse bolj samo kot znanca za kavo, saj razen 2x pred meseci nisva imela več nič intimnega.
Potem sem se odločila korenito spremeniti življenje in odšla delat za nekaj mesecev v tujino, daleč od doma in daleč od vseh bolečin, ki sem jih doživela v zadnjih nekaj letih. Po vrnitvi je usoda hotela, da sem spoznala novega fanta. Bil mi je zelo všeč, čeprav sem takrat še vedno imela neke bedne spomine na tistega, ki me je lagal, a sem po mesecu poznanstva z novim, ko sva začela resno zvezo in sem se preselila k njemu, začutila, da prvič do nekoga čutim nekaj resničnega, nekaj, kar dobim tudi v zameno. Vedno bolj sem videla, da je to prva zveza, ki sem ji lahko rekla zveza s prihodnostjo, vse dokler čez nekaj mesecev nisem začela dobivati same omejitve in pogoje.
Od mene je zahteval povsem nepravične stvari. V kraju, kjer živi moja sestra, se nisem smela dobiti z njo, ko je on delal, ker me tako ni mogel imeti pod nadzorom in je menil, da bi ga lahko prevarala. Da ga imam rada sem mu povedala in pokazala vsak dan, ga branila pred drugimi in tudi to, da nikoli nisem prevarala, ni zaleglo. Moja preteklost pa je nekaj, kar sem doživela JAZ, s tistim nisem prizadela nikogar in sem si tisto stvar že odpustila.
Povedati hočem, da se je tudi ta zveza končala klavrno in sicer zato, ker se ni mogel odločiti ali lahko sprejme del moje preteklosti ali ne, in ker je bil nenormalno paranoičen – izmišljal si je scenarije za moja dejanja v času, ko nisem bila zraven njega. Za večino preteklosti je vedel že od začetka in je tisto sprejel normalno. Po komaj 7 mesecih pa ga je tisto začelo naenkrat motiti, poleg tega letos ni mogel sprejeti še nečesa drugega. Skratka, njemu sem oprostila dosti večje stvari, ko je bil nasilen do mene (enkrat samkrat, a je vseeno omembe vredno) in ko me je pustil kar tako, medtem ko sem jaz njemu oprostila pisanje drugi in vabilo na pijačo ter komentiranje ene ženske z njegovim prijateljem po facebooku.
Svojih napak SE zavedam, sem se tudi pripravljena spremeniti in se večji del že sem, želim si samo ljubeče trdne zveze. Torej, pustil me je, nato pa me je spet preverjal in mi pisal kje hodim in s kom, pa ves ta čas več nisva bila sploh skupaj! Kot da ne dojame, da če me ne želi več v svojem življenju, naj me vsaj pusti na miru, da ga lahko prebolim. Njemu nisem naredila ničesar grdega, kot pravim, je pač jezen in prizadet zaradi ene stvari izpred 5let, a sem jaz doživela dosti bolečine ob tem že takrat, da si ne zaslužim še njegovega žaljenja.
Po vsem tem me zanima, če je kaj narobe z mano, če bo vsakemu preteklost res tako velika stvar (medtem ko punce, ki so se razdajale naokoli, živijo zdaj srečno v resni zvezi ali zakonu) ali preteklost nima nič opraviti s sedanjostjo, dokler se imata dva človeka rada in se spoštujeta? Nekateri zamolčijo partnerju VSE iz preteklosti, jaz pa bolj kot sem bila iskrena, bolj sem človeka odrinila od sebe. Trenutno sem čisto iz sebe že nekaj časa, ne jem več skoraj nič. Počutim se grdo, že tako sem komaj prebolela zlorabo ter grozne zveze, ki sem jih imela, potem pa dobim še to.
Ni mi jasno, kako imam lahko tega človeka še vedno rada, ko me je, namesto da bi mi stal ob strani in bi ustvarjala lepšo sedanjost, še dodatno ponižal. Ta slika se ne ujema s sliko njega kakršen je bil do letos …
Mislim, da vsak razumen človek razume, da nekomu ki ga komaj spoznaš, ne moreš že v prvih mesecih zaupati najglobljih bolečin iz preteklosti, saj s tem postaneš še bolj ranljiv, če te zapusti in s temi informacijami razpolaga z drugimi ljudmi. Osebnih stvari pa res ne želim deliti s komerkoli, pač pa se tudi sama moram prepričati, da bo ta človek ostal ob meni za vedno – tudi v slabem in ZARADI slabega, ki je že tako mimo.
Skrbi me, koliko je tam zunaj še takih manipulativnih oseb, ki počakajo, da se zaljubiš vanje in začneta načrtovati skupno prihodnosti, nato pa te začne omejevati in s tem nehati spoštovati. Dokler se strinjata v vsem, si krasen, ko pa imaš svoje mnenje, pa te kar naenkrat označijo za najslabšo osebo. Ne zaleže niti, ko ga čakaš doma, da pride iz službe, pospravljaš ter kuhaš.
Ne vem kaj točno iščem tukaj, verjetno samo kakšno besedo o tem kako se pobrati po takšni naporni zvezi in kako usmeriti pozornost ter energijo drugam. Ter najpomembneje – kako v bodoče prepoznati takšen vzorec moških že v prvih mesecih? Nimam namreč več energije za še eno takšno zvezo, kjer končam kot »nula« in taka oseba na koncu zapusti mene, ne jaz njega.

Lepo pozdravljena,

razumem vas, da vam je težko in da ste žalostni zaradi vseh teh dogodkov v življenju. Vedite pa, da se vam vse to ne bi dogajalo, v kolikor bi lahko prej postavili odločne meje in vedeli kaj je tisto, kar želite.
Poskušajte pogledati iz druge strani…kateri vaši vzorci, so vas pripeljali do tu? Kako je bilo v odnosu mama-oče in kakšen je bil njun odnos do vas?
Iskrenost je lepa čednost. Vprašajte se, kakšnega partnerja si želite? Vzamite list papirja in pišite o tem, značilnosti, kaj za vas pomeni partnerstvo? Tako boste vedeli kaj točno želite in od česa ne odstopate.
Morda boste z ozaveščanjem vzorcev prišla do spoznanja, da jih želite predelovati, da želite govoriti o tem, s tretjo, tujo osebo, strokovnjakom…

Hvala in vse dobro vam želim,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
041 535 555