Boleča kolena
Z možev sva stara 55 let in ugotavljava, da ne moreva več tako hoditi, se počepniti, skloniti,… kot včasih, saj naju zelo bolijo kolena, bolečine nama življenje delajo precej težje kot je bilo včasih. Bolečine v kolenih imava kakšni dve leti, se pa stanje rapidno slabša. Kaj nama priporočate? Rada bi pridobila vsaj del nekdanje prožnosti in bolečine zmanjšala na minimum.
Za vaš odgovor se vam iskreno zahvaljujeva.
Pozdravljeni,
stara sem 44 let in sem imela zelo hude bolečini v kolenih kar nekaj let. Trgalo me je v njih že ko sem dolgo sedela. Pokleknila in čepela sem zelo težko. Hoja po stopnicah je bila muka. Ponoči sem se zbujala, ker me je koleno tako zelo bolelo. Zdravniki niso ugotovili nič posebnega. Nobenega artritisa, obrabe hrustanca … Namig na emšo ali pa revma, ki ni dokazana in to je vse! Pa kakšen glukozamin in razgibavanje in gretje kolen … No, nič oprijemljivega. takrat sem imela 42 let in se mi je res zdelo smešno, da bi se tako hitro starala, ker mi sicer ljudje pripisujejo manj let, sem vitka in precej razgibana. Ne bi rekla, da sem fit, sem pa prožna …
Težave s koleni so bile samo spremljevalke drugih težav, ki sem jih imela v življenju. Pa ne z zdravjem, temveč s situacijo samo. Ne bi se tukaj spuščala v detaile, preprosto je šlo za to, da nisem nič naredila, da bi si življensko situacijo izboljšala. Vztrajala sem v svojem prepričanju, da je treba vztrajati in se nisem hotela premakniti naprej.
Sem se pa v hudi emocionalni stiski začela ukvarjati z osebno rastjo, meditirati ipd. Postajala sem bolj zadovoljna, hkrati z mano so se stvari v življenju spremenile, izboljšale, sicer v drugo smer, kot sem prej vztrajala pa vendar, izkazuje se, da je boljše.
Pred kratkim sem nekje naletela na zapis, da kolena odražajo stabilnost, bolečina v njih pa, da smo obtičali. Takrat me je preblisnilo, da pa res, kolena me pa ne bolijo več (zanimivo, kajne, kako hitro pozabimo na to, ko nam je dobro). Globoko verjamem v povezanost naših čustev in telesa. Sicer ne trdim, da je to vedno vzrok bolezni, je pa večkrat kot si predstavljamo in bi si radi priznali.
Zato predlagam, da razmišljate tudi o tem, če ste morda obtičali, mislim, v življenskem smislu in razvoju. Kaj vas vleče in kaj vas veseli? Ali se še borite za svoje osebno izpolnitev ali pa ste vdali življenju?
Ne razmišljajte samo o obkladkih, čajih in preparatih, ki bodo odpravili bolečino. Včasih se je potrebno samo premakniti v drugačnem smislu …
Želim vse dobro in brez zamere.