Ker sem čustveno čisto na tleh, prosim za potrpežljivost in sočutne komentarje. Kar tulila bi od bolečine in občutka izdaje. Zapustil me je partner, s katerim sva bila skupaj 7 let. Zelo sem navezana nanj. Besede so bile vedno iz obeh strani, da si ne predstavljava življenja en brez drugega. Še sama ne vem, zakaj sem se ga tako oklepala, saj se mi že preko let ni dovolj posvečal. Izgledalo je, kot da si na silo jemlje čas zame, ko pa je toliko dela naokoli. Težko je našel cas za kam iti, ce sva pa že kam šla, je bil ves cas nervozen, kaj vse ga čaka za delati. Izleti so bili nočna mora. Ni se znal umiriti in ni znal reči “ne”, ko so ga vsi drugi prosjačili za usluge. Prihaja iz zelo toksične družine. Ljudje ga imajo radi, saj je prijazen, družaben in bi za druge naredil vse, zaradi česar sem njegovo odsotnost trpela jaz. Ker sem se počutila zanemarjeno in ker iz njegovih obljub, kako bo kmalu več prost, ni bilo nič, sem postala tečna in zajedljiva. Živcno se je branil in nastopali so vedno težji prepiri. Čakala sem, kdaj se bodo te njegove obveznosti in dela naokrog vsaj zmanjšala kot opevano, a se niso. Nasprotno, bilo jih je čedalje več. Opazila sem, da ima neko obsesivno motnjo, da mora skos za nekoga skrbeti. Npr. za obe svoji odrasli sestri, ko sta imeli neke težave (niti ne tako resne, in za katere sta po malomarnosti krivi sami), jima je na lastne stroške in za ceno lastne izčrpanosti iskal rešitve. Spet sem pomanjkanje njegove energije čutila jaz. Če sem kaj omenila, je postal zelo slabe volje, zakaj ne bi človeku v stiski pomagal itd, itd.

Nekaj časa nazaj pa je začel s prekomerno pomočjo moji sorodnici, ki v neposredni bližini najinega doma prenavlja star vikend. Cele dneve sta delala skupaj. Delal je po cele dneve, še pozno v noč. Zaradi zahtevnosti dela se je fizično in psihično popolnoma izžel. Še bolj sem bila osamljena in začelo se mi je mešati. Objokana sem hodila za njim, kaj se dogaja. Na obrazu se mu je videlo, da sem mu popolnoma odveč, ni prihajal več v mojo bližino in močno je povečal pitje alkohola. Pogovarjati se ni želel in po njegovo sem jaz kriva za vso situacijo med nama. Navrgel mi je vse moje napake, tudi tiste miniaturne. S to sorodnico nikoli nisva imeli ravno tesnega odnosa in imam občutek, da mu je marsikaj natvezila proti meni. Kar se spomni, naredi za njo. Očitno gre za neko bolano čustveno navezo, spet potrebo po skrbi za nekoga, ki pa to izkorišča. Od nje je starejši več kot desetletje. Enkrat pa te njune navezanosti nisem mogla več gledat in sem eksplodirala. Eksplodirala sem, kako me je lahko zaradi neke potrebe po skrbi za mojo sorodnico, dobesedno odpikal. Postal je nesramen, zavračal me je na vsakem koraku. Po vprašanju, ali želi končati, je ves izčrpan odgovoril, da ja. Meni je počilo srce.. po vseh letih, ko sem v razmerju večinoma samo jaz dajala, on tega očitno ni cenil. Skrbela sem za to, da sva zdrava, da imava cisto, dajala ideje za najino druženje… Zameril mi je vse za nazaj, tudi po mojih opravičilih za napake, najde izgovore, zakaj mi jih je more oprostiti. Ja, v obupu sem se mu opravičevala za vse, kar mi je navrgel. Seveda imam napake, kot vsak drug, ni bilo pa nic ekstremnega z moje strani. A nikoli mu nisem storila česa takega. Glede svojih dejanj se ni pripravljen pokesati in karkoli vlagati v rešitev razmerja. O svojih napakah se ne zeli pogovarjati in hitro obrne na moje napake. S sorodnico je ohranil ta bolano navezani odnos, mene pa zapustil. Najhuje mi je, ker ji še vedno hodi delat, jaz pa ga gledam v neposredni bližini. Skratka…hudo trpim, ker nimam prostora niti za žalovanje in prebolevanje, saj ga še kar videvam. In po taki izdaji me to tako boli, da me kar trga od znotraj. Kako človek nima slabe vesti pri tem? Občutek imam, da sem ujeta v to. Še vedno ga imam za svojega, sploh se ne morem sprijazniti s takim preobratom. Bilo bi 10x lažje, da bi samo odšel in bi se za njim izgubila vsaka sled. Tako pa trpim dalje, ker je hladnokrvno ohranil navezavo z osebo, ki bi morala biti bliže meni, mene pa odrezal. Verjetno pa bi naivno pričakovala, da se bo zamislil, spremenil in opravičil… Spomnim se, kako je bil pozoren na začetku razmerja, nežen do mene, me postavil na prvo mesto. Pogrešam to..

Lep koroški pozdrav vsem, ki si boste vzeli čas napisati kako besedo.

T

Včasih se zgodi vse z razlogom. Vem da ti je hudo ampak z časom ti bo lažje. Najdi si kakšen hobi pejdi malo ven. Ker že da nekoga moraš prositi za pozornost to ni ljubezen to je samo mučenje, nikoli nebo bolje. Želim ti veliko sreče 🍀

Že več let, kot praviš, ni to to. Ne vem zakaj bi človeka silila da je s tabo?

Kadar je enkrat tako, ne bo nikoli boljše, čeprav obljubljajo..

Najdeš si novega, s katerim se boš dobro počutila in to je to.

Zelo pretresljiva izpoved. Razumem, da si izčrpana, spustiti moraš breme z ramen. Čas bo zacelil rano in zaživela boš znova. Nek razlog je, da te ne ljubi več, a ne obremenjuj se preveč. Mogoče si želela, da je vse popolno, a včasih v naši pravljici princ ne najde prostora zase. Rekla si, da je imel v družini toksične odnose. Predstavljam si, da je imel nesrečno  mamo? Tudi meni v odnosu ne štima, zato pa sem se znašla na tem forumu. Pri dveh otrocih so težave še večje. S parterjem si deliva obveznosti 24/24 ur, a večje naklonjenosti, kaj šele kakšne intimnosti ni ne navzven ne navznoter. Tuhtam, kako otrokoma pomagati do sreče, če sam sreče nisi našel…

K

Žal želja ni bila obojestranska ..Če pogledaš npr.od daleč iz dtugega zornega kota si samo dajala prejemala v zameno pa nerganje in bežanje partnerja od tebe .To ni ljubezen niti ni bila.Ti si želela ter pričakovala eno on ti je vračal kontra.Ne moremo nekoga prisilit še manj prosit ,da nas ljubi ne glefe kaj mi storimo za drugo osebo.Bi si celo upala trdit,da jeto ena vrsta manipulacije in preračunljivosti .Ne gre tako žal…

hvala vsem za spodbudne besede.

Kovala sem ga v zvezde, si z njim predstavljala vse in se ravno zaradi tega preobrata zdaj, ko me je takole odrezal iz življenja, ne morem nikakor pobrati..

Vsakič, ko ga vidim, mi postane zelo hudo in tesno pri srcu. Sploh ne vem, kako si bom kdaj poiskala koga drugega, ker se mi misel na to kar upira. Daje me slaba vest (še sama ne vem zakaj), ali je sploh fer, da si poiščem koga drugega. Vem da ne morem večno čakati, ali se bo slučajno vrnil, ker najbrž se res ne bo (vsaj ne v kratkem). Ne vem kaj mi je, po vsej tej njegovi izdaji in ko je z drugo osebo potegnil proti meni se še danes tepem po obrazu ali morda sanjam. Rada ga imam 🙁

Sprejmi življenje tako, kakršno je.

Žal to ni bila ljubezen, ni bila prava ljubezen, vsaj z  njegove strani ne. V začetku je bilo verjetno še v redu, ker je bil zaljubljen, počasi pa se te je naveličal in zato se je tudi začel tako obnašati. Žal bolje ne bo več nikoli. Ne se pred njim poniževati in ga prositi za ljubezen.

Moraš iti naprej, čeprav verjamem, da ti je zelo težko in si osebno prizadeta. Nisi edina, ki si dala skozi življenjsko razočaranje. Verjemi, večina ljudi mora dati tako avanturo skozi. In iti naprej.

Ne obupavati. Ne zapiraj se vase. Poskusi ga odmisliti, zaposli se z delom, s fizično aktivnostjo, z branjem knjig, izobraževanjem, ročnimi deli…

Verjemi, da je čas najboljši zdravnik. Ne ustvarjaj si iluzij in ne imej lažnega upanja.

Vse dobro in več sreče prihodnjič.

Hvala za odgovor tudi tebi. Enostavno ne morem čez to, ko mi je do zadnjega govoril, da me ljubi in potem kar naenkrat odsekati in postati nesramen.. jočem dneve in noči. Tako hudo me stisne pri srcu, da moram vzeti pomirjevalo.. Še toliko težje mi je, ker ga videvam parkrat v tednu, saj hodi na našo posest (ne vprašajte, zakaj, zaradi specifike primera ne bom razlagala) in ni opcije, da se to v kratkem neha.

Po besedah sodeč si ženska, ki je bila predana svojem moškem.
Na tvojo žalost pa ta moški ni predan tebi.

Kakor pravijo, najbolje je zjutraj žabo pojesti na tešče in tako je preostanek dneva mnogo lepši.
Mislim, da moški, katerem si podarila dragoceni čas, ni samo delal pri sorodnici, ampak je bilo med njima daleč več (kot si dejala, da je delal nonstop).
Mislim, da bi ti po končanem delu, če bi seveda bil karakter že prej, priznal, da se bosta skupaj vselila, kar me sploh ne bi čudilo.

Dobra plat tega je, da si spoznala, kdo on zares je, in s tem so se ti odprla vrata, da narediš korak in zadihaš s spolnimi pluči, zaživiš življenje in se mu zahvališ, ker je nekje zunaj moški, ki bo tebe nosil po rokah in te ljubil, kot ti je od vesolja dano.

Mogoče je to tudi vabilo, da se umakneš iz okolja, kjer sta z sorodnico.
Svet je velik in lep. In ne pozabi..vse ima svoj razlog.
Namesto žalovanja, zahvali se mu za vse, kar ti je dal, predvsem to zadnje darilo, ki ima okus kot grenivka, ampak hej… C vitamin je dober za zdravje.

Vse dobro O:)