Ker sem čustveno čisto na tleh, prosim za potrpežljivost in sočutne komentarje. Kar tulila bi od bolečine in občutka izdaje. Zapustil me je partner, s katerim sva bila skupaj 7 let. Zelo sem navezana nanj. Besede so bile vedno iz obeh strani, da si ne predstavljava življenja en brez drugega. Še sama ne vem, zakaj sem se ga tako oklepala, saj se mi že preko let ni dovolj posvečal. Izgledalo je, kot da si na silo jemlje čas zame, ko pa je toliko dela naokoli. Težko je našel cas za kam iti, ce sva pa že kam šla, je bil ves cas nervozen, kaj vse ga čaka za delati. Izleti so bili nočna mora. Ni se znal umiriti in ni znal reči “ne”, ko so ga vsi drugi prosjačili za usluge. Prihaja iz zelo toksične družine. Ljudje ga imajo radi, saj je prijazen, družaben in bi za druge naredil vse, zaradi česar sem njegovo odsotnost trpela jaz. Ker sem se počutila zanemarjeno in ker iz njegovih obljub, kako bo kmalu več prost, ni bilo nič, sem postala tečna in zajedljiva. Živcno se je branil in nastopali so vedno težji prepiri. Čakala sem, kdaj se bodo te njegove obveznosti in dela naokrog vsaj zmanjšala kot opevano, a se niso. Nasprotno, bilo jih je čedalje več. Opazila sem, da ima neko obsesivno motnjo, da mora skos za nekoga skrbeti. Npr. za obe svoji odrasli sestri, ko sta imeli neke težave (niti ne tako resne, in za katere sta po malomarnosti krivi sami), jima je na lastne stroške in za ceno lastne izčrpanosti iskal rešitve. Spet sem pomanjkanje njegove energije čutila jaz. Če sem kaj omenila, je postal zelo slabe volje, zakaj ne bi človeku v stiski pomagal itd, itd.

Nekaj časa nazaj pa je začel s prekomerno pomočjo moji sorodnici, ki v neposredni bližini najinega doma prenavlja star vikend. Cele dneve sta delala skupaj. Delal je po cele dneve, še pozno v noč. Zaradi zahtevnosti dela se je fizično in psihično popolnoma izžel. Še bolj sem bila osamljena in začelo se mi je mešati. Objokana sem hodila za njim, kaj se dogaja. Na obrazu se mu je videlo, da sem mu popolnoma odveč, ni prihajal več v mojo bližino in močno je povečal pitje alkohola. Pogovarjati se ni želel in po njegovo sem jaz kriva za vso situacijo med nama. Navrgel mi je vse moje napake, tudi tiste miniaturne. S to sorodnico nikoli nisva imeli ravno tesnega odnosa in imam občutek, da mu je marsikaj natvezila proti meni. Kar se spomni, naredi za njo. Očitno gre za neko bolano čustveno navezo, spet potrebo po skrbi za nekoga, ki pa to izkorišča. Od nje je starejši več kot desetletje. Enkrat pa te njune navezanosti nisem mogla več gledat in sem eksplodirala. Eksplodirala sem, kako me je lahko zaradi neke potrebe po skrbi za mojo sorodnico, dobesedno odpikal. Postal je nesramen, zavračal me je na vsakem koraku. Po vprašanju, ali želi končati, je ves izčrpan odgovoril, da ja. Meni je počilo srce.. po vseh letih, ko sem v razmerju večinoma samo jaz dajala, on tega očitno ni cenil. Skrbela sem za to, da sva zdrava, da imava cisto, dajala ideje za najino druženje… Zameril mi je vse za nazaj, tudi po mojih opravičilih za napake, najde izgovore, zakaj mi jih je more oprostiti. Ja, v obupu sem se mu opravičevala za vse, kar mi je navrgel. Seveda imam napake, kot vsak drug, ni bilo pa nic ekstremnega z moje strani. A nikoli mu nisem storila česa takega. Glede svojih dejanj se ni pripravljen pokesati in karkoli vlagati v rešitev razmerja. O svojih napakah se ne zeli pogovarjati in hitro obrne na moje napake. S sorodnico je ohranil ta bolano navezani odnos, mene pa zapustil. Najhuje mi je, ker ji še vedno hodi delat, jaz pa ga gledam v neposredni bližini. Skratka…hudo trpim, ker nimam prostora niti za žalovanje in prebolevanje, saj ga še kar videvam. In po taki izdaji me to tako boli, da me kar trga od znotraj. Kako človek nima slabe vesti pri tem? Občutek imam, da sem ujeta v to. Še vedno ga imam za svojega, sploh se ne morem sprijazniti s takim preobratom. Bilo bi 10x lažje, da bi samo odšel in bi se za njim izgubila vsaka sled. Tako pa trpim dalje, ker je hladnokrvno ohranil navezavo z osebo, ki bi morala biti bliže meni, mene pa odrezal. Verjetno pa bi naivno pričakovala, da se bo zamislil, spremenil in opravičil… Spomnim se, kako je bil pozoren na začetku razmerja, nežen do mene, me postavil na prvo mesto. Pogrešam to..

Lep koroški pozdrav vsem, ki si boste vzeli čas napisati kako besedo.

T