Pozdravljeni,

Že nekaj časa se soočam z brezvoljnostjo, dobro leto nazaj sem imela izgorelost, nabiralo se je vrsto let, nekje 8let. Najprej rojstvo prvega otroka, večino noči neprespanih zaradi zbujanja, bolezni, kar nekaj let, vmes sem ves čas imela službo, vendar sama nadomeščanja, tako sem zamenjala kar nekaj (zahtevnih) služb, s partnerjem sva se razumela, je pa on gradil kariero, kar mu je tudi uspelo, prisluhnil mi pa žal ni nikoli, niti mi ni znal in mi niti sedaj ne zna. Ni dvojine, ni sodelovanja, so odločitve, vendar njegove. Jaz se lahko kregam in zgubljam energijo, dosežem zelo malo ali pa nič. Tako sem se naučila, da naredim po svoje kjer lahko in na kar lahko vplivam, me pa še vrže iz tira, ko posega v moje meje če se nekaj dogovoriva in pozabi da imam tudi jaz določene obveznosti, pa moram poskrbeti za otroka ker se je njemu kaj zavleklo v službi. To sem malo širše opisala zasebno življenje, težava je pa predvsem drugje, se mi zdi. Kar nekaj služb sem zamenjala v 10letih, povsod doživela ali ogromno nalaganje dela in izkoriščanje, plača seveda slaba ali pa se je v kolektivu vedno našla kakšna ženska ki ji nisem ustrezala in se je na tak ali drugačen način spravila name, me blatila vodstvu, eni je celo uspelo da so me odpustili. Do izgorelosti je še šlo, imela sem neko upanje, ki me je nekako gnalo naprej. Ko pa sem nastopila novo službo v kateri sem izgorela, pa sem hitro ugotovila, da je stanje in odnosi med zaposlenimi zelo slabo, deležna sem bila poniževanj, nalaganje dela ki ni bilo moje, pa čeprav sem se upirala, seznanila vodstvo, nič ni pomagalo, zagovarjali so način da so eni lahko cele dneve zrak mešali in veliko jamrali, drugi pa garali. Ko sem izgorela se mi je sesul svet, najprej tista huda utrujenost, ki pa se ji je skozi mesece pridružila še anksioznost in depresija, čutila sem kako postajam drugačna, da glava ni ok, silna tesnoba, ki je prej nisem poznala v taki obliki, brezvoljnost oz bolj obup in en kup jeze ki je vrela ven na vso preteklost, ljudi… Pomoč sem poiskala pri psihiatru in osebni zdravnici, jemljem antidepresive, misli na samomor ni več, je pa se prisoten obup, ne verjamem več v ljudi, bojim se jih, bojim se zlobe, ki jo premorejo, če mi partner pravi, da vedno naredim najbolj črn scenarij ki se lahko zgodi se je na žalost pogosto tudi uresničil. Doživela sem toliko zlobe, mobinga v vseh teh letih po službah. Dala sem tudi odpoved v zadnji in si vzela čas za okrevanje, fizično sem že boljše, mentalno pa ne. Sem pred novo službo in doživljam močne strahove pred vnovičnim mobingom, da se bo našla spet neka oseba ki me ne bo marala in bo vso svojo zlobo izlila name, ali pa da bo videla priložnost da je sama na bolniškah meni pa naloži vse delo, ko se bom uprla pa bom spet jaz brez službe. Ne znam se pomiriti, zelo me je strah ljudi. Vem da na ljudi in zlobne jezike ne morem vplivati, nimam vpliva na to kaj drugi mislijo in delajo proti meni, vendar prevečkrat se je zgodilo da so ti ljudje imeli vpliv in moč, da so mi škodovali.

Prosim za kakšen nasvet, ker je težko živeti v takem brezupu in strahu.

Spoštovani,

dobro vas razumem. Opisujete zelo pogost scenarij izgorelosti in vsega kar spada zraven. Videti je, da ste veliko že naredili v smeri ustreznega uveljavljanja svojih interesov in držanja svoje meje. Očitno pa še nekaj manjka, da bi se počutili močnejši, pomembni, vredni in se ne bi pretirano bali prihajajočega izziva. Videti je določene vzporednice med vašim počutjem v službi in doma. To kar nam običajno manjka so manjše spremembe v notranji psihološki logiki in močnejša komunikacijska orodja za uveljavljanje svojih interesov.

Predlagam, da najprej pobrskate po forumu Izgorelost: https://med.over.net/forum/kategorija/dusevno-zdravje-in-odnosi/psihologija-in-psihiatrija/izgorelost-92/. Tukaj najdete moje odgovore na podobna vprašanja. Če boste potem imeli še kakšno vprašanje, kar vprašajte in bom odgovoril.

Ste pa seveda kadarkoli dobrodošli, da pokličete ali napišete mail Nastji ali meni, se dogovorimo za prvo srečanje in bomo hitro začrtali kako problem najprej omiliti in postopoma odpraviti.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić