Spoštovani!

Ne vem več kaj naj naredim. Bojim se psov. Ampak to gre že tako daleč, da si ne upam več iz hiše. Vse skupaj se začelo čisto brez razloga, pred tem nisem čutila do teh živali praktično ničesar. Živim v naselju, kjer ima skoraj vsaka druga hiša psa in veliko deal imam s tem, da se jim izognem. Hodim po najdaljši poti, da jih srečam čim manj. Če slučajno kakšnega srečam čisto otrpnem. Moje življenje ni več normalno, saj ves čas živim v strahu, izogibam se prijateljem, nikamor ne grem. Samo v službo in domov. Moja mama je rekla, da bi bilo mogoče dobro, če bi imeli doma psa, pa sem rekla, da se bom v tem primeru kar odselila.
Kaj naj naredim? Na koga naj se obrnem, da mi bo pomagal?

Olja

Spoštovana ga. Olja!

Veliko ljudi se izogiba dogodkov in stvari, ki v njih vzbujajo strah, ali pa jih z grozo prenašajo. Pri vas pa je šlo to vedenje do stopnje, ki je značilno za specifično vrsto fobij in jih imenujejo živalske fobije. Za njih je značilna bojazen ali panika, izzvana samo ali predvsem v določenih okoliščinah, ki na splošno niso nevarne (v vašem primeru srečanje s psom). Posledično se začne takšna oseba postopoma izogibati fobičnim situacijam, velikokrat pa lahko občuti strah že ob njihovem pričakovanju.

Pogosto se tem težavam pridružijo še druge, kot npr. socialne fobije (to je izogibanje socialnim okoliščinam, prijateljem…) in tudi depresivni simptomi. Najpogostejši razlogi za te težave so določene travmatične izkušnje in pogosto srečevanje z zastrašujočimi in ogrožajočimi okoliščinami, ki niso nujno povezane z objektom, ki povzroča strah. Lahko pa tudi npr. srečanje z velikim in neznanim psom, ali pa opazovanje prizora, v katerem pes napade človeka, privede do strahu pred njimi. Strokovnjaki so mnenja, da je za odpravo teh težav najustreznejša kombinacija vedenjske (to je načrtno in postopno navajanje na okoliščine, ki se jih osebe bojijo in poteka v fazah) in kognitivne (gre za nekakšno rekonstrukcijo negativnih misli o teh okoliščinah) psihoterapije, vključno z učenjem socialnih spretnosti (naučiti se, kako se odzvati na takšno okoliščino).

Mogoče res ni najbolje, da bi vam nabavili psa, čeprav je ena izmed metod terapije tudi metoda preplavljanja s strahom, pri kateri se oseba neposredno sooči s situacijo, ki se je najbolj boji. Vsekakor vam predlagamo, da najprej sami poskusite premagati vaš strah. To boste najlažje storili tako, da se udobno namestite in razmišljajte o situacijah, ki v vas vzbujajo strah. Poskusite se čimbolj sprostiti, pri tem pa naj vam bo v pomoč prijetna glasba. Poskusite kontrolirati tudi telesne reakcije na strah. Če bo strah prevelik, prekinite z razmišljanjem in raje nadaljujte naslednji dan. To počnite tako dolgo, da boste pripravljeni na soočenje z realnimi situacijami. Najprej se soočite s tistimi, ki so pri vas povzročale manjše reakcije strahu.

Če pri tem ne boste uspešni, poiščite pomoč pri katerem izmed vedenjsko-kognitivnih terapevtov. Za naslove se obrnite na Društvo za vedenjsko-kognitivno terapijo.

Lep pozdrav,
Tanja in Bogdan