BODIMO SAMOKRITIČNI
Pozdravljeni!
Opazila sem, sa imamo ljudje “gore” problemov, ki pa največkrat izhajajo iz “slabih” značajskih lastnosti drugih ljudi (partnerjev, prijateljev, šefov, tašč…).
Bodimo realni in se zazrimo vase.
Jaz jih imam ogromno. Trudim se, da bi jih vsaj omilila. Priznam, da mi ne uspeva najbolje.
In kakšne so? Sem zelo hitre jeze, partner pravi (je res), da imam strupen jezik,
zato velikokrat nehote užalim ljudi okrog sebe, sem izredno nepotrpežljiva, zato mi vsaka dieta pade v vodo in še bi se našlo….
Kako se vidite vi in kako ukrepate?
Lep pozdrav! Iva.
Veš sva si kar podobni, samo da sem jaz še neznansko trmasta in ne popustim oz. mulo kuham. In kaj naredim? Rečem si, ma dej nehi spet tvoje muhe, ko ne boš jezna boš drugače mislila in ti bo tega žal. Včasih pomaga, drugič spet ne. Nekaj je pa res: vsakič ko me to mine, mi je žal da me je prijelo. LP
Spoštovana IVA
Jaz pa sem zelo potrpežljiva in tiha lahko potrpim marsikaj, ko mi pa pride mojih 10 minut sem pa v luftu.Ko se za neko stvar odločim bodisi za partnerja ali kaj drugega sem pa zelo odločna pravijo, da takšni smo kateri smo v znamenju OVNA.
Resnično je, da včasih sem bila zelo potrpežljiva sedaj pa ne ne morem več tako potrpeti, kot včasih. Saj je vse razvidno iz mojih zgodb, če ne bi bila potrpežljiva bi že zdavnej rekla odločno ADIO. Sedaj sem popolnoma drugačna kar mi je na srcu to mi je na jeziku. Rada pa ne žalim nikogar tako, kot jaz nimam rada, da bi mene kdo žalil. Res pa je, da imam dober jezik, ker samo povem resnico, če je pa kdor koli jezen nad to resnico pač rečem kaj te resnica boli tako je in nič drugače. Moje mišljenje je tako ampak kot pravi IVA moramo res bolj biti samokritični do sebe seveda, če nam namreč to uspeva.
L.p. marelica
Vse kar ste napackale in napisale tukaj je res. Pa nic ne morete, ane?
1. Zamislite si nekoga za zgled (prav takrat). Mogoce tudi kakega dobrega kolega, ki vas je kdaj pozitivno presenetil v neprimerni situaciji, kaj je storil.
2. Preden poletite, prestejte do deset in odreagirajte, ce bo se treba. Al pa vsakic dajte en prst v usta in ga situaciji primerno ugriznite….:)
3. Najtezje je cloveku na katerega to pade, je res? Ste se ze kdaj postavili v njegovo kozo, kako je njemu. Predvsem ljudem manjka to, empatija
Spet vam nekdo pere mozgane, no kakor hoce kdo, naj to vzame…
Držim se nasveta:
“Nismo odgovorni za vsa dogajanja okrog nas, smo pa odgovorni za to kako nanje reagiramo”
Ken Keys jr.
Prav rad bi srečal koga, ki bi me še razjezil, seveda je pa bilo prej potrebno pospraviti svoje podstrešje. Tega pa ne bi mogel doseči brez ljudi tvoje vrste, brez njih osebna rast ne bi bila mogoča, plačilo za osebno rast je pa tako veliko, da se mu jaz nisem mogel odpovedati.
Včasih sem bila tudi sama bolj hitre jeze. In na koncu koncev sem ugotovila, da sem slabo naredila samo sama sebi. Ko je mož prišel domov “precej dobre volje”, sem mu prej povedala kaj pikrih. Seveda se mi je smejal, jaz pa sem se jezila, da mi je poskočil pritisk in celo noč nisem mogla zaspati. In čez čas sem ugotovila, da je vse skupaj zelo nepotrebno, ker se on naslednji dan ni ničesar spominjal, jaz pa sem bila neprespana in si tako zapravila ne samo noč, temveč tudi dan.
Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem to ugotovila. Sedaj se ne obremenjujem več z drugimi ljudmi. Pustim vsakemu živeti kakor želi, kajti tudi sama rada živim tako, kot ustreza meni. Če me kaj razjezi, se ugriznem v jezik in sem raje tiho. Če me kdo tako razjezi, da bi ga kar ubila z očmi, pogledam v zemljo in pustim besu da odteče. Škoda je energije za trosenje jeze in sovraštva, saj jo lahko uporabiš bolj koristno. Sama rada berem in verjetno so mi prav taprave knjige odprle oči in moja čustva spravila v okvire, v katerih sem dokaj zadovoljna.
lp vsem.
Všeč mi je tvoja misel, Lena.
Življenje je prekratko, da bi trošili energijo za slabe stvari.
Sam sem bolj tak, da me težko spraviš “na obrate”, čeprav, se zgodi. A. ko se, me je potem skoraj sram, oziroma, mi je žal tiste energije, ki je šla.
Še najbolj me pa razp…i kakšna muha, ob 5,30 zjutraj, na mojem nosu. LP Sašo.
Lena,
podobno sem doživljala tudi jaz. Moja škorpijonska notranjost mi ni dala, da ne bi opletala z jezikom in se razburjala za vsako malenkost. Ko pa to počneš že kar nekaj časa in ni nobenega efekta, samo sam si slabe volje, se tega odvadiš.(če te seveda pamet sreča). Podobno kot ti se sedaj tudi jaz obnašam in moram priznati , da mi je lažje. Če lahko pomagam, se vtaknem, drugače pa ne. Zanimivo mi je poslušati mojo mamo, ki mi razlaga , kakšne dogodivščine imajo pri njih doma, ker v isti hiši živita v svojih gospodinjstvih tudi oba otroka njenega sedanjega moža(ni moj oče). Pravim ji, naj se ne vtika v njih, ker se bo samo ona brez veze razburjala, ta mladi pa jo bodo samo nekam poslali. Pa ne more biti tiho. Že ničkolikokrat mi je obljubila , da ne bo več, pa ne more iz svoje kože.Pa pravi, da bi rada samo razčistila stvari. Z nekaterimi se pač ne da pogovarjati, pa četudi bi se ona hotela. Tak je pač svet in prilagajati se je potrebno.
Tudi tebi lep vikend, Kaja