BODIMO POZITIVNE IN PIŠIMO O IZBOLJŠANJIH
Zdravo!
Ob današnjem prazniku žena naj vam najprej zaželim, da bi bile vedno močne in pozitivne …
Pride kak dan, ko je zelo hudo, a ne smemo izgubiti upanja …
Moram priznati, da sem nase najbolj jezna, ko se počutim slabo, potem pa brskam na internetu in berem zgodbe bolnic, ki pišejo, kako je vedno huje … Te zgodbe me prestrašijo in čeprav sočustvujem z njimi, sem jezna na te ženske. Ne samo zato, ker me navdajo z negativno energijo … Jezna sem, ker poznam nekaj teh žensk in vem, da zelo malo naredijo zase … Samo na zdravnike se zanašajo, jamrajo in so vdane v usodo – fibromialgija je neozdravljiva, nič se ne da … Goltajo tablete, jejo isto hrano kot prej, se ne gibajo in so zelo negativne. Ne zatiskam si oči, ampak verjamem, da se da marsikaj storiti … Veliko že s pozitivnim pristopom.
Ravno zato predlagam, da v tej temi pišemo samo o tem, kako so se nam kateri simptomi izboljšali … Da pišemo pozitivne stvari in pozitivne izkušnje. Da pišemo o dnevih, ko smo lahko spale celo noč in se lotile kakega opravka več kot ponavadi. Tako bomo hrabrile ena drugo. Verjamem, da gre kateri od vas tudi na bolje, mar ne? Zakaj ne bi objavili še kakšne pozitivne zgodbe več (ne samo takih o tem, kako je sedaj hudo in kako življenje nima več smisla – še enkrat, vem, da je hudo, ampak bodimo pozitivne)!
Nestrpno pričakujem prvo pozitivno zgodbo … 🙂
Pismo gospe Darinke, ki smo ga prejeli na društveni naslov:
Prvič na organiziranem skupinskem zdravljenju
S fibromialgijo se druživa že kar nekaj let, krade mi zdravje, veselje in moč. Na srečo imam razumevajočo družino, nimam pa posluha med sodelavci in seveda nadrejenimi, saj sem zaradi bolezni veliko na bolniškem izostanku, zaradi tega pa tudi na odpovedni listi. Bilo pa je na dan, ko sem bila »spet« na pregledu pri ortopedu, ker sem prestajala takrat enega hujših tednov bolečin (sem tudi hud hrbteničar) in vsega, kar sodi in ne sodi poleg. Dobila sem namig, naj se obrnem na društvo za samopomoč bolnikov s fibromialgijo in še isto popoldne navezala stik s prijazno gospo Natašo, vodjo ljubljanske skupine. In glej ga zlomka, ravno pravi čas, saj je bil tisti dan sestanek skupine v Ljubljani. Takoj sem se odločila in pristala na organiziranem skupinskem zdraviliškem pomladanskem zdravljenju prvič. Ko sem prišla z možem v zdravilišče Laško, me je gospa Eva, potem sem izvedela, da je to naša “mama” Eva – takoj opazila, »ta bo pa naša«. In res je bilo tako en teden. Profesionalnost: od pregleda pri dr. Topolićevi, nadaljevanje dela terapevtov, maserjev, sobaric, natakarjev, kuharjev, receptorjev, poslovnih ljudi v zdravilišču itd., da človeku nek nov pogled na našo skrito bolezen. Imeli smo tudi privilegij imeti pomoč zdravnika in terapevta meditatorja iz Indije, ki sta nam približala »terapijo« Joge. HVALA VSEM. Bilo je nepozabno za telo in dušo, polno pozitivnih občutkov. Popolni odklop, narediti čim več na sebi in za sebe. Da omenim še vsakodnevna presenečenja: zgodnja “mamina” budnica za plavanje v bazenu, praznovanje rojstnih dni nekaterih naših sotrpink, razna poučevanja, predavanja in terapije na temo naše bolezni, do priprave raznih zdravih zelenjavnih in sadnih napitkov ter peko in krašenje torte. Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo naše mame Eve, ki je skrbela in poskrbela za dobro počutje, informiranost in zadovoljstvo celotne skupine in vsakega posebej. V prostem času, ki pa ga je bilo malo, je vsak lahko našel veliko zase, saj moramo delati samo na sebi, bistvo vsega je, da pomagamo sebi. Vsi, ki še oklevate, ali bi se včlanili v društvo, vam želim, da ne razmišljate več, ker vam ne bo žal in se nam pridružite in spoznajte, kako pomembna je terapija, ki jo lahko doživite v skupini sebi enakih. Naj vas ne skrbi, če imate kako posebno dieto – sladkorno itd., naša “mama” v kuhinji poskrbi tudi za to. Ni lahko, ni pa tudi težko, cent na cent v prašička, verjemite, da se ga da lepo nahraniti in na koncu nekaj vsaj za en teden narediti zase, saj se baterija polni in energija vrača počasi, počasi, ampak se. Vem, da sem še veliko stvari pozabila, zahvalila bi pa se še enkrat čisto vsem, ki delite dobre in slabe trenutke z nami. Zelo sem vesela, da sem spoznala skupino novih smejočih prijateljic in prijateljev, s katerimi bom z veseljem čvekala in komaj čakala, da se spet srečamo, napolnimo iztrošene baterije in naredimo POZDRAV SONCU.
Darinka
Maarcel …
Jaz zadnje 4 mesece redno hodim na bioterapije po Domančičevi metodi. Hodim h gospodu Dušku Praštalu – super človeku. Ravno včeraj sem bila in danes grem spet … Po terapiji se počutim odlično (šele takrat se zavem, kako slabo sem se v resnici počutila pred tem), nisem pa še popolnoma ozdravela … Kaka dva tedna po terapiji se spet začnejo fibromialgične težave, ki pa so manjše … Pri meni se je začelo dogajati to, da je vedno več dni, ko sem dobro, in vedno manj dni, ko sem slabo … Predvsem pa sem bolj pozitivno naravnana, ker občutim spremembe na bolje …
Ne mislim delati reklame nikomur, ampak pri meni se nekaj dogaja. 🙂
Ker smo si FM pridelali z leti napačnega razmišljanja in nezdravega življenja, je malo iluzorno pričakovati, da bo po treh terapijah izginila … Mogoče ne bo nikoli … Ampak važno je, da gre na bolje (če ne gre na bolje, pa je važno, da se ne slabša). Mogoče dodam še to … Moja znanka ima Multiplo sklerozo … Tudi ona vsak mesec obiskuje bioterapije po Domančičevi metodi … Število lezij se zmanjšuje (objektiven dokaz z MR), ima 60% manj težav … Je pa seveda odvisno od posameznika …
Jaz bolečin že nekaj časa nimam, tudi zbujam se ne več tako trda … Včasih sem ob 11-ih še komaj sedela, sedaj pa skoraj brez težav opravljam zahtevno delo (ko sem zelo utrujena zaužijem malo mace). Spim veliko bolje (čeprav imam občasno še težave s trzanjem mišic in nemirnimi nogami), glavoboli so redki. Edini problem so še suhe oči in meglen vid ter srbenje kože, ki se je malo povečalo. Vendar terapevt pravi, da to samo pomeni, da se z živci nekaj dogaja. 🙂
Bravo, odlični prispevki.
Vse to, o čemer pišete, sem počela pred sedmimi leti.
Hodila sem v Zdravilišče, kjer smo se imeli prav lepo. Domov sem prišla pa vsa sesuta, ker je bilo za moje ubogo telo vsega preveč. Pa sem potem doma še en teden lahko ležala, da sem si opomogla. Tri leta je trajalo, da sem ugotovila, da ni zame.
Hodila sem tudi vsak mesec h Duškotu. Oboževala sem ga, njega, njegovo prijaznost, njegovo glasbo in njegovo mahanje, ki mi je v trenutku odpravilo bolečine in zmehčalo telo. Po vsaki terapiji sem se počutila neprimerno bolje. Bravo Duško, moj rešitelj. Peljala sem tja mamo, hčerko, ga priporočala znancem.
Ampak, hoditi sem morala tja redno, vsaj vsak mesec. Če ne, sem bila zopet na istem. Potem sem se komaj do tja privlekla. Potem sem hodila na masaže vseh vrst, klasične, tajske z zelišči, olji, … Po vsaki terapiji mi je bilo bolje. Denar je kar kopnel, ampak jaz še vedno nisem bila zdrava. Izboljšanju je vedno sledilo poslabšanje.
Če sem hotela vzdrževati stanje, sem morala vsaj 1x do 2x na mesec na kakšno terapijo. Bolečine in togost v telesu je bila vedno večja. Potem sem si pa rekla: Bom pa kot dr. Haus ” in si kupila palico. Hodila sem kot medved. Po stopnicah komaj, navzdol težje kot navzgor. Vozila sem se s kolesom, ker peš nisem daleč prišla. Ko sem se vsedla v avto, sem morala vsako nogo prijeti z rokami in jo prestaviti v avto. Seveda, moja kandida ni mogla mimo dobrih tort, ki so me v Laškem vabile ob vsakem kosilu, pa še naša Alenka je tako dobre spekla, pa smo jih shranili kar v hladilniku in jih jedli kar nekaj dni. No, zredila sem se za 10 kg.
7 let sem ugotavljala, ali imam revmatološko ali nevrološko bolezen, kar na koncu niti ni pomembno.
Potem sem pa pred letom in pol padla s kolesom in se mi je stanje tako poslabšalo, da sem obležala v postelji. Pa mi je rekel zdravnik, da imam odlične krvne izvide in me odslovil.
KONČNO SEM DOJELA, DA MI NITI ZDRAVNIKI, NITI ZDRAVILIŠČE, NITI DUŠKO, NITI MASAŽE, NITI DRAGICA S PRANA TERAPIJO, NITI PONOVNA POVEZAVA, NITI NE VEM KDO, KI SEM GA OBISKALA, NE POMAGAJO DOVOLJ IN DA SE BOM MORALA ZA SVOJE ZDRAVJE POBRIGATI SAMA.
Začela sem pa pri glavi in ne pri repu.
Breda
Se strinjam z vsem, Breda …
Začet je treba pri glavi … In niti ni važno, katero bolezen imamo, saj gre konec koncev samo za ime …
Bolezen se nikoli ne zgodi brez razloga … Sama hodim k Dušku, a si ne delam utvar, da bom po hitrem postopku ozdravela … Predvsem se trudim spreminjati sebe in pri tem mi tudi pogovori z njim veliko pomagajo … Največ pa seveda to, da poslušam svoje telo, se tapkam ko sem jezna, se ne obremenjujem z malenkostmi, se veliko učim o bolezni in o telesu, energijah. Neverjetno je, kako lahko um zdravi telo … Včasih sem zelo utrujena, pa mi uspe z vizualizacijami, tapkanjem ali pa kakšno energijsko vajo zelo učinkovito popraviti situacijo … Nekatere ste na forumu že izpostavile, kako je naša bolezen draga (masaže, akupunkture, toplice, zdrava hrana, homeopati itd.). A vendar je veliko najbolj učinkovitih stvari brezplačnih. Sprehodi, energijske vaje (vse je na internetu ali pa v knjižnici), joga, sproščanje, tapkanje, vizualizacija … In pa pozitiven odnos – ravno zato ideja, da pišemo pozitivne stvari. Ko berem, kako se nekaterim uspe pozdraviti, ali pa vsaj zelo omiliti simptome, verjamem, da bo tudi meni uspelo … In potem kar nekako laže prenašam težave. 🙂
Nekaj bi še rada dodala.
Ne mislim, da so razne bioterepije in druge alternativne metode slabe. Ravno nasprotno. Gotovo pomagajo bolj kot vsa zdravila, ampak če sami ne ugotovimo, kaj nas uničuje, ni nobenega napredka. Duško mi je leta 2007 rekel: “Tisti, ki se kar naprej vračajo, delajo nekaj narobe”. Ali nekaj podobnega.
Če je naše telo polno strupov bakterij in kandide, imamo slabo prebavo, premalo prebavnih sokov, intoleranco na hrano – pa vsak dan jemo hrano, ki nam škoduje, in tega ne vemo – si vsak dan sproti škodujemo. Potem pa še vse bolečine, fizične in psihične, pa negativne misli …
Ko sem bila na zdravljenju, smo nevede jedle vse tisto, kar ne bi smele in to več, kot doma, ker doma ni take ponudbe. Predvsem tort in raznih rogljičkov in drugega peciva. Na žalost večina bolnic ne ve, da si bolečine lahko same odpravijo. Da je vsaj pri 50% glavni vzrok zakisanost in kandida. Če iz svojega jedilnika črtaš mleko in moko, lahko bolečine izginejo. Moje so, ko sem pa mislila, da sem ozdravljena in zopet jedla kruh in mlečne izdelke, so se vrnile.
Breda
Pa še tole:
Vsakdo se lahko nauči kakšne metode alternativnega zdravljenja in samozdravljenja. Zato je najbolje, da se vsaj ene naučite sami, ali prosite koga od svojcev, da se udeleži kakšneg tečaja. Potem boste imeli terapijo na voljo takrat, ko jo boste potrebovali in se ne bo treba naročati in čakati…. Ponudba je velika. Pa še to: ne boste bankrotirali.
Proti bolečinam in pri razstrupljanju pomagata tudi infrardeča svetloba in elektromagnetna pulzirajoča blazina.
Breda
Hvala, Breda …
No, tu lahko povem še eno pozitivno izkušnjo … Te dni sem se počutila precej dobro, le v nedeljo sem slabo spala in sem bila zato zjutraj vsa v bolečinah … Sem šla v infra savno in ne morem opisat, koliko bolje sem se počutila … In se še … Tako da, infra lučko kupim takoj, ko najdem v kaki akciji (tudi za moje mozojčke bo fajn), za blazino bo pa še treba mal šparat. 🙂