blondinka
Ponavadi sem človek, ki si zna odgovoriti na vsa vprašanja, samo zdaj sem v dilemi kako naprej. Bila sem zelo zaljubljena v moškega, ki mi je zavrtil svet v najlepšo možno smer in tisti čas sem bila zelo srečna. Vendar ne želim govoriti o tem. Dejstvo je, da je tega konec in od tega je pol leta. Zdaj sem sama, sicer sem še mlada (20 let), vendar sem vedno razmišljala o resnih razmerjih, ker mi je to nekaj zelo lepega. Zdaj mam pa eno vprašanje. Ker sem sama, imam občutek osamljenosti. Vendar ne me narobe razumet. Imam veliko hobijev, delo, študij,… Zanima me nekaj drugega. Zadnje čase bežim pred fanti, se zapiram kot školja oziroma zaradi mojega izgleda imam veliko fantov, ki letajo okoli mene .. vendar nisem tak človek, ki bi mu to prijalo. Šla sem tudi z enim dvakrat na pijačo, on se je zatreskal vame, jaz pa brez čustev in ga je zelo prizadelo. Problem je da ne znam rečti ne oziroma zavrniti ljudi, ker ne želim da bi jih kdaj prizadela. Malo preveč sem dobra oseba, samo kaj čmo. Tudi moj najboljši prijatelj se je zaljubil vame!! Saj je čudovit fant, vendar ni tistega občutka v trebuhu, neke ljubezni. Zanima me, ali se naj podam v tako razmerje, bom potem srečna, če nisem zaljubljena? Ima mogoče kdo take izkušnje? ne želim si po nekaj letih nekega jutra zbuditi (še posebej če bom imela svojo družino) in videti da to ni to. Prav tako pa ne želim ostati sama, ko pa imam toliko ljubezni, ki je nimam s kom deliti. Prov tako pa ne želim da me ima nekdo rad samo zaradi moje zunanjosti. Ponavadi to najprej opazimo pri človeku.
Ne vem, mogoče pa jst mal preveč kompliciram in bi blo treba počakat?? samo koliko časa še čakat. Včasih vidim pare, ki se prov vidjo, da eden izmed njih ni zaljubljen in ne želim biti tak par. Ne želim se čez nekaj let ustaliti samo zato, da bom imela nekoga ob sebi, vendar se bojim da bom zaradi tega občutka tudi jaz postala tisti par… Vem da bi bila dobra žena in mati.. Mogoče še kak nasvet od kake starejše osebe.. je to potem najmočnejši občutek? da si nekomu mati, žena.. ljubezen izbledi potem in postane nek občutek varnosti?? mal sem zmedena, upam da bo vseeno kdo odgovoril 🙂
No Katka, ne vem od koliko starejše želiš slišati nasvet, ampak ti bom podal kar svojega. Najprej naj ti povem, da si oseba z čudovitimi vrednotami in te obenem še potolažim, da je bolje, da so sedaj razočarani, kot potem ko si že eno leto v zvezi. Saj nikoli ne vržemo leta ali dveh stran, če smo z nekom in naknadno ugotovimo, da nismo za skupaj, če le iskreno živimo do sebe. če pa smo z enkom samo zaradi tega, da ne bi bil nesrečen ali užaljen, pa smo mu naredili več hudega kot dobrega, pa še sami smo živeli v laži in prevari, spet do samega sebe. Kajti, tako kot praviš, prevarala bi samega sebe, če bi bila z nekom, čeprav nič ne čutiš.
Živi naprej točno tako kot do sedaj, z vsemi vrednotami, ki jih imaš, naj ti družina in skupno življenje nekaj pomeni. Četudi izgubiš kakšnega prijatelja, ga ne izgubiš zato, ker si bila slaba, ampak ker so oni tvoje prijateljstvo pričakovali mnogo drugače. To pa ne pomeni, da si ti slaba oseba. čeprav v današnjem času ne izgleda tako, si osebo kot si ti, želi večina moških, vendar premalo razumejo, da je potrebno da imajo tudi oni enake vrednote. Veliko pa jih misli, če bodo imeli take vrednote, da ne bodo več vredni in pomembni v družbi. Saj veš kaj so danes vrednote, pohvaliti se, koliko žensk in katere si imel. varanje, ni noben tabu, kajšele sram. Če se pač ločimo, je pa tako ali tako že normalno. pravim, da marsikdo ni tak sam po sebi, ampak ga družba pripravi do tega, da se tako obnaša in ko mine deset dvajset let, pa se sprašuje kje je zgrešil pot.
Zato ti svetujem, le tako naprej. Eden izmed mnogih se bo zagotovo našel, ki bo imel podobne vrednote in se za njih tudi potrudil, pa še všeč ti bo, tako z metuljčki.
Primož
Glede na to, da si se odločila iskati pomoč na internetnem forumu, si verjetno že precej razmišljala o razmerju z najboljšim prijateljem. Pri tem se mi porodi vprašanje: Kaj pa te vleče k takšnemu razmišljanju? Je to le osamljenost ali gre morda za privlačnost, ki pa je ne čutiš v obliki metuljčkov ipd., ker se (predvidevam) poznata že dolgo časa? Vsaj po mojih izkušnjah ta občutek v trebuhu v precejšnji meri tvori zavedanje, da se podajamo v nekaj novega, vznemerljivega itd.. Prijatelja pa poznaš zelo dobro. Nič novega ni na njem. Upam, da veš kam ciljam? Si morda že kdaj prej razmišljala o prijatelju kot o morebitnem partnerju? Zaljubljenost je lepa stvar, vendarle pa mine. Potem ti ostaneta prijateljstvo ter zaupanje.
Vendarle pa si šele 20 let stara in če je odgovor na prejšnja vprašanja le občutek osamljenosti, potem ti vsekakor priporočam, da iščeš še naprej. Prejkoslej se bo en že našel.
Hvala za nasvete, še posebej da moram poslušati svoje srce. Po moje sem rabila to slišat, da ne bi naredila kake trapaste napake. Problem je, da svojega najboljšega prijatelja nikoli nisem gledala kot fanta, s katerim bi videla sebe in njega z otroki ali kaj podobnega. Zelo se razumeva (oziroma sva se, ker sem se zaprla, ker precej boli da bi ga še bolj prizadela), samo nisem zaljubljena. Zanima me ali bi mogoče spremenila mnenje če bi bila nekaj časa skupaj? samo, če ga ne bi, mu ne moram kar rečti adijo, ker vem da tega nikoli ne bi mogla rečti. Pa bi bla potlej pa jaz nesrečna. Uf, težko je vedet kaj pa kako. Še posebej ker vem kako lepo je biti zaljubljen, samo kaj ko zmeraj v nekoga čist tretjega..
Nekaj me zanima. Sem že postavil v prvem postu to vprašanje, pa nanj nisi odgovorila.
Kaj pa te vleče k takšnemu razmišljanju? Razmišljanju o prijatelju kot partnerju.
Praviš, da nisi zaljubljena vanj, vendarle pa se sprašuješ, ali bi šla z njim v razmerje??? Žal te ne razumem povsem.
Ko je bila kdaj v mene zaljubljena kakšna prijateljica in je to priznala, jaz pa vanjo nisem bil, sem to vedel takoj, ko mi je to zaupala. Ni bilo nikakršnih poznejših razmišljanj, ali bi morda le moral biti z njo itd.
Vesel bi bil, če bi še kej povedala na to temo, ker me je začelo zanimat, odkod takšna razlika v najinem razmišljanju.
lp
Blondie… moram reči, da je prijetno enkrat spet brebrati en takšen post. Mlada ženska, ki še ima neke vrednote… in ki se trudi, da za sabo ne pušča ruševin.
Kaj bi… jaz ponavadi pomislim na en zanimiv filmski citat: “When in doubt, there is no doubt.” Vsaj ne v smislu privlačnosti. Tega ne moreč izsiliti, zracionalizirati, se zanjo odločiti… pride sama, nas zadane… če. In vedno po svoji volji.
Tako da… lahko se čisto lepo pogovorita. Pač, razloži mu… ej, si mi čisto všeč, ampak samo kot prijatelj. Več ni in ne bo. Sorry, če si pričakoval več, ampak za ples potrebuješ dva. Sama pri sebi pa si lahko potolažena, da nisi storila nobene napake; pričakovanja so vedno stvar tistega, ki jih goji.
Sicer pa se drži svojih vrednot. So danes zelo redke… in dragocnene. Ti bodo še zelo koristile…. čeprav bo z današnjo populacijo kdaj zelo težko. Ampak zapomni si – bolje je biti sam in osamljen, kot pa biti osamljen v neustreznem razmerju. “Pravi” bo še prišel mimo. Ko boš najmanj pričakovala 🙂
Srečno!
khmm.. zmeden… spraševala sem se, ker se vedno zaljubim v napačne ljudi. Do zdaj sem imela tri fante (če temu lahko rečemo), do zdaj enega “resnega” fanta in vsi so bili čisto kontra meni in čisto napačni za mene. Tko kot bi jaz rekla brez ciljev, vrednot, prepričanj, razmišljanj, … Moj prijatelj pa je čisto kontra od njih, se zelo razumeva in vse. Samo pač ne čutim tistih metuljčkov, ampak ga vidim kot prijatelja. Misliš da je možno ljubiti nekoga čisto drugačnega od sebe in se vseeno dobro razumeti? Ravno to sem razmišljala ali je sploh možno. Če je malenkost možnost, sem pripravljena čakati… ampak sem se tudi spraševala, ali bom lahko funkcionirala z njimi. uf, sej ne vem več kaj naj pa kako.. upam da spoznam nekoga, ki bi me fizično privlačil ter imel dobro srce. Sam sej vidiš, to je zelo težko oboje.
lp, Katja
Katja, mislim, da te precej razumem. Tudi sama sem imela vsakokrat v času, ko sem prekinila z neko vezo in postala spet samska, naenkrat kar nekaj oboževalcev, pa kakšen prijatelj se je izjasnil, da je zaljubljen vame,… Jaz pa vsa zmedena, v dilemah, želela sem si ljubezni, nežnosti, po drugi strani pa… Pa ne govorim o nekem ogromnem številu vez ali novih oboževalcev. Sem pač deset let starejša od tebe in posledično imam več izkušenj. Na splošno podobno razmišljam kot ti. Nikoli nisem hotela nikogar prizadet, težko mi je bilo, ko sem fanta zavrnila, sploh, če sem ga pred tem že dalj časa poznala. Tudi mene so vedno privlačili taki, ki “niso bili zame”. In sem se spraševala, kaj pa če bi šla s kakšnim dobrosrčnežem, s katerim se dobro razumem in tako naprej. In sem tudi probala. Pa, verjemi mi, ne gre. Jest sem za to potrebovala cca 2 leti, na koncu te vedno bolj kljuva vse skupaj in ker si iskren do sebe, si sčasoma ne moreš več lagat. Jest sem potem tistega dobrosrčnega, prijetnega, zabavnega, poštenega fanta res hudo prizadela, ko sem iz iskrenosti do sebe prekinila z njim. Tako da – moj nasvet je, da se nikakor ne spuščaj v vezo, če ni zaljubljenosti iz obeh strani. No, pri meni se je zdej našel fant, ki je kar precej odštekan, za moj okus dovolj drugačen od norm te naše družbe in se imava tako rada, tako fajn in sem vesela z njim. Kar ti svetujem, je, da se ne sili na vsak način v nekaj, ker svojega srčka ne moreš prepričati, da nekaj čuti, če to ni res… Želim ti vse naj!
Sprašuješ, če je možno ljubiti nekoga drugačnega in se štekati?
Seveda. Če je ljubezen obojestranska. Mislim, da ni pravila, kdo bi naj “pasal” skupi. Ljubezen nima pravil.
Če si vedno(kot praviš), najdeš napačnega fanta, potem bi morda morala razmisliti o določenih vzorcih v tvojem življenju. S tem ne mislim, da moraš siliti v neko zvezo, ki bi naj bila ok, ampak samo razmisliti, zakaj izbiraš takšne, kot jih izbiraš.
Vsekakor pa ne obupat. Prepusti se toku in boš našla tistega, v katerem bo združena in privlačnost in prijateljstvo ter razumevanje. Želim ti srečo, pa na tem mestu bi še seb zaželel srečo:). Jaz namreč tudi iščem.
p.s.:Obhaja me slutnja, da se poznama:). Na msgerju sem si napisal naslov te teme, da vidim, ali je res. Če si taprava, boš vidla:). Čer pa ne, pa LP
Katja, ti samo uživaj v svobodi in hkrati imej odprte oči in srce. Sigurno nisem edina, ki misli, da so na svetu tudi fantje po tvoji meri, pa čeprav v vsakdanjem življenju in na prvi pogled tebi ne izgleda tako.
Si bom dovolila ti dati še en nasvet, glede na to, da so ti všeč taki, ki so drugačni od tebe: različnost je zelo zanimiva in privlačna, pa tudi (sploh po določenem obdobju) velikokrat razlog za prepir. Taka veza je zato prava vaja v pogovarjanju, obojestranskem popuščanju, ne-borbi za prevlado, hitrem zaključevanju prepirov in podobno. Tako neumno bo bilo, da se na koncu skregaš ravno zaradi tega, zaradi česar si vezo sploh začel. Moja izkušnja… Pa ne da sva se zdej že razšla, ampak veliko manj sem danes trmasta, prepirljiva, zamerljiva (beri: otročja), kot sem bila pa pred npr. 10-imi leti.
Vse naj ti želim in res verjamem, da boš našla, kar iščeš! pa pa
Kati, hvala še enkrat za nasvet in sporočilo. Sam nisem lih tko miselna, da so mi zdj divji všeč, ampak z drugačnim karakterjem. Jaz sem vedno zlo čustvena, veliko mi pomeni ta fant, vse bi naredila za ljudi, ipd. Pa vedno dobim enega egoista, ki sam nase misli in dela nerazumljive poteze. Res pa je tisto kar si napisala, da znam bit tud jaz preperljiva, predvsem pa zelo zelo ljubosumna. Ko gledam mojo prijateljico, se ne bi nikoli vznemirjala zaradi določenih stvari kot sem se jaz. Pa sem si vedno govorila, da ni nič takega, pa sem kr nekaj v sebi nosila in se potlej kregala za čisto druge stvari.. 🙂 navsezadnje, moram pokazati da imam čustva in da sem ženska:)))) .. bom čakala, da pride kak v katerega se bom noro zaljubila in me bo imel tako kot sem.. Hvala Kati,
lp, katja:)
Življenje dela vedno nam v dobro
In nam pošilja naproti najrazličnejše partnerje, za vse mogoče različne namene, od poslovnosti, do pomoči, skupnega življenja, vzgoje otrok, za skupna opravila, za šport, za seks, včasih pa tudi za to, da nas opozori, da česa ne delamo prav in nas na ta način uči.
Partner je vsakdo, ki ga v življenju srečaš in z njim nekaj počneš. Mnogo ljudi misli, da je partner samo tisti, ki z njim seksaš in si vanj zaljubljen, meni pa se zdi to zelo ozko gledanje. Če gledaš na tak način pridobivaš in se učiš samo od enega človeka, namesto od 100 ali 500 ljudi. Veš koliko več je potencijala v 500 ljudeh kot v enem? Morda 100x več – kdo ve. In koliko je različnih stvar, ki jih lahko z različnimi partnerji počneš – nešteto.
Pa to še ni glavni vzrok za hkratno komunikacijo z več partnerji. Če komuniciraš samo z enim, prej ko slej postaneš od njega zelo odvisen. To pa pomeni, da brez njega ne moreš več živeti. Zato si ga prisvojiš, ga lastniniš, potem pa namesto, da bi ga ljubil in mu zaupal, ga nadziraš in kontroliraš (to pa je že siguren začetek vseh tistih žalostnih zgodb, ki jih lahko tu gor prebereš).
Čustvena izbira
V tvojih letih v glavnem vsi izbirajo na tak način. Najvažnejši je zunanji izgled, ki je zelo predpisan in je tak, kot ga predpisuje trenutna moda, zvezde, revije…. Zelo veliko pozornosti se polaga na to, kako okolica sprejme tvojega partnerja. Biti mora princ na belem motorju (ups konju sem mislil reči) in če mu sledi nekaj 10 oboževalk je samo še bolj zaželjen. Ne najdeš prave obrazložitve zakaj ti je všeč, preprosto všeč ti je. Nisi pripravljen videti pomanjkljivosti. Ko ga ni, s sanjarjenjem sama definiraš tisti njegov del, ki ga še ne poznaš. Če kdo nasprotuje tvoji vezi, samo še bolj vztrajaš pri svojem. Kadar ga ni ga noro pogrešaš, ko je se včasih skregaš z njim in ga celo sovražiš, pa ga vseeno noro pogrešaš, ko ga potem zopet ni. Čustva na prihodnost bolj malo mislijo, so pa zelo pogojena z dogodki, ki si jih preživel v preteklosti. Če se je oče v času odraščanja zelo drl na vse okoli sebe (takrat je to otroku pomenilo dom in varnost) bo tak otrok podzavestno občutil varnost v družbi partnerja, ki rad glasno govori…Čustva marsikaj spregledajo in na ta način težko najdeš najboljšega.
Razumska izbira
Čustva so lepa stvar, vendar se jih je treba zavedati, jih razumeti in uporabljati samo malo kot stimulator. Takrat smo se naučili pravilno živeti s svojimi čustvi. Potem, lahko izbiraš z razumom – to sedaj verjetno še ne moreš, saj ti čustva še preveč nagajajo. Da si boš lažje predstavljala to je tako, kot če bi ti fanti izbirali tvoji starši. Recimo, da si doktor znanosti in imaš 100M denarja. Potem ti ne bi priporočali, da vzameš samo?! magistra z 10 M denarja. Pregleda se žlahta do 3 kolena nazaj in prouči napake, ki jih je zagrešil, dedne bolezni itd itd. Biti mora vsaj tako dober kot ti, lahko pa je malo boljši. Če je malo manjši od tebe niti ni tako pomembno, kot je to bilo pomembno pri čustveni izbiri. Razum marsikaj spregleda in na ta način težko najdeš najboljšega.
Ko se krog kandidatov za partnerje začne širiti
Čustva in razum so elementi ega, torej zemeljskega jaza. Ta je usmerjen v tekmo in zmago, bolj ko si v egu, bolj se ti krog partnerjev manjša, kajti vse manj ti je enakih, vse manj je vrednih tvoje pozornosti. In ko dokončno zmagaš si na prvem mestu veza ni več mogoča, ker ni nikogar, ki bi bil dovolj dober.
Takrat je skrajni čas, da začneš rasti duhovno. To pomeni, da spoštuješ okolico, da jo razumeš in da jo sprejemaš takšno kakršna je, brez želje, da bi jo spreminjal, prilagajal. Napake drugih te ne motijo, zavedaš se, da se šele učijo in da se trudijo, oproščaš jim z lahkoto. Ko duhovno rasteš, se ti začne krog možnih partnerjev širiti. Uvidiš, da je z vsakim prijetno biti, da se čisto od vsakega lahko mnogo naučiš in naenkrat jih je mnogo, ki so dovolj dobri.
Predlagam ti
Da se vključiš v družbo kjerkoli je možno in spoznaš čimveč ljudi in z njimi navežeš pristne stike. Hobiji, ples, kino, hribi, morje… priložnosti je nešteto. Spoznavaj vse po vrsti in se z njimi pogovarjaj. Ne glej v njih bodočih kandidatov za resno vezo, sprosti se in uživaj. Uživaj trenutek sedanjosti s tistim, s komer pač si.
Predlagam, da se z izbiro ne ukvarjaš, prepusti jo življenju in mu zaupaj, naj življenje izbere v tvojem imenu. Veliko važneje kot to, s kom si, je kaj z njim doživiš.
Vitomir
uu..zdj ste me pa vsi zelo presenetili:) vitomir, imaš glede vsega zelo prav in tako probam tudi jaz razmišljat, a ne veš da se čedalje bolj zapiram vase, ven pa hodim sam zato, da preizkušam to prisiljeno vse skupaj pozabiti in uživati v življenju. Upam da bo čas zazelil vse rane in prinesel pravo ljubezen. Veš na žalost je pri meni tako. Briga me za 1000 fantov okoli mene, a za enega bi naredila vse… Verjetno sem pač človek, ki enkrat ljubi močno močno in ne morem misliti in se družiti s 100 takimi, ki me ne privlačijo. Mogoče sem pa res še premlada, da bi razumela. Ali pa sem naivna mal preveč.. Imaš prav, verjetno da se potem zaljubim v napačnega, ker se tako in tako potlej družim samo z njim, ostalih fantov ne gledam več oziroma jih ne gledam kot neke bodoče partnerje. Težko mi je že to spoznanje, da bom verjetno iz tega razloga ostala sama in osamljena. Pa kaj čmo, če bom doživela še enkrat te emocije v življenju, bom pač morala čakati.. Itak pa imam že vse prijateljice ki so zasedene in je tko še mal težje sploh kakega fanta iskat..:) Se zabavamo po babje, bi jst temu rekla:))
Meg Ryan, pomaga to da nisem edina. Po moje bomo mogle kak klub ustanovit, sem gledala enkrat Oprah Show hi hi….
Merinja a res… naključja obstajajo:))) .. sem pa pogruntala da zlo velik pomeni, da lahko nekam napišeš svoje občutke in da te vsaj nekdo poskuša razumeti…če mal pojambraš, je tkoj boljše:)))
lp, katja
Glej, to da si z nekom samo tako, da bi ga cutila ob sebi je neumnost, bedarija. Saj imas cas, mlada si, pametna ocitno, lepa tudi, nic ti ne fali, uzivaj mladost, nikjer ne pise, da se moras jutri ustaliti ob nekomu. Ti bo usoda ze namenila ta trenutek, brez skrbi, zakaj se obremenjujes:)?
Srecno, manj nepotrebnih skrbi zelim=)