Blažja anksioznost
Pozdravljeni!
Muči me zoprna motnja, nekakšna blaga oblika anksioznosti. Kako vse to zgleda?
Večkrat se me poloti občutek tesnobe, utrujenosti, nemoči, mogoče celo blažji strah. Situacijo vsakič zaznamuje tudi močen padec koncentracije in razdražljivost. Zanimivo pri vsem tem je, da ni nekega otipljivega razloga za takšno stanje, enostavno se pojavi; največkrat ko vstanem in grem šolo, ter zvečer, ko sem večkrat pretirano utrujen. Pogostokrat se zraven pojavi tudi potenje, recimo zdele čez zimo sem po šoli hodu kar v kratkih rokavih, pa mi je bilo vseeno vroče. Včasih se pojavi zraven tudi kakšna paranoja, čeprav sem načelom precej razumen in miren.
sebe precej dobro poznam, tudi kar se tiče morebitih psiholoških vzrokov za vse skup, samo mi nekako izostaja razlog za vse skupaj. Torej, kaj lahko naredim, da se bo stanje izboljšalo?
Najlepša hvala za morebitne odgovore!
lp
Lep pozdrav!
Vse je precej odvisno od tvoje starosti.V najstniškem obdobju prihaja do velikih sprememb v telesu. Hormoni tukaj igrajo zelo pomembno vlogo.Vsako najmanjše odstopanje lahko povzroči spremembe v počutju.To pa je obdobje hormonskega neravnovesja in ponavadi težave same izvenijo ko se stanje razvoja umiri in doseže primerno ravnovesje. Nekateri mladostniki te spremembe bolj intenzivno doživljajo kot drugi.
Tvoje težave pa lahko nakazujejo tudi na prekomerno delovanje ščitne žleze.
Priporočam ti posvet z starši in osebnim zdravnikom.
Morda gre le za prehodne težave.Z preprostim odvzemom krvi, pa se lahko določi raven ščitničnega hormona v krvi .
vesnak
Pozdravljen, Tom!
Bom kar nadaljevala tam, kjer je končala Vesna.
Anksioznost je razmeroma trajen občutek tesnobe, zaskrbljenosti, nelagodja, nepetosti, ki ga človek nosi s seboj, četudi ni neposredno ogrožen. Gre za trajnejšo osebnostno potezo, ki jo psihologi povezujejo (tudi) z okrnjenim s a m o s p o š t o v a n j e m. Anksiozna reakcija je nesorazmerna težavnosti ogrožujoče situacije, premočna je lahko že ob manjših obremenitvah. Anksiozen človek s seboj stalno nosi določeno mero napetosti, vzburjenja, zato ga dodatna napetost, npr. šolska situacija, medosebni konflikt ipd., prej »vrže s tira« kot neanksiozno osebo.
Poznamo različne stopnje anksioznosti; razlikujemo lahko tudi “normalno” in “nevrotično” anksioznost. Anksioznost je hkrati razmeroma trajna osebnostna poteza ali pa začasno stanje, ki se pojavi samo v določenih situacijah.
Kako se razvije kot osebnostna poteza? Nekatere raziskave so pokazale, da so bili anksiozni otroci razmeroma pogosto deležni t.i. pogojne ljubezni s strani staršev: «Radi te imamo, če … si priden, uspešen, najboljši … «, zaradi česar je bilo okrnjeno njihovo samospoštovanje.
Novejše teorije pa iščejo vzroke za anksioznost tudi v posebnostih delovanja živčnega sistema(!).
V šolski situaciji bi lahko ločili s t o r i l n o s t n o (ali testno ) in s o c i a l n o anksioznost. Storilnostna ali testna se kaže predvsem v situacijah p r e v e r j a n j a znanja, dosežkov. Učenec jo občuti kot ogrožujočo in običajno negativno vpliva na njegovo učinkovitost, saj blokira v nalogo usmerjeno pozornost, priklic ter predelavo informacij. Počutje in uspešnost v šoli pa ogroža tudi s o c i a l n a anksioznost, tj. občutek ogroženosti v resničnih ali zamišljenih medosebnih situacijah, v katerih želi ustvariti dober vtis, a dvomi, da mu bo uspelo. V mladostništvu se kaže socialna anksioznost v stikih z drugim spolom, z avtoritetami ali tujimi ljudmi. V šoli se sproži npr. pri nastopanju pred razredom ali širšo publiko, pri ustnem preverjanju (zlasti pred tablo) ipd. Tudi tu se posameznik namesto na nalogo osredotoči predvsem na vsiljive misli oz. »negativni notranji govor«.
Sestavine anksioznosti so podobne kot pri s t r a h u – ostre meje med obema ne moremo vedno potegniti:
– f i z i o l o š k e so npr. tresenje in potenje rok, občutek tesnobe, vročine, razbijanje srca, pritisk v želodcu …
– m i s e l n e so vsiljive misli v zvezi s situacijo: kaj bo, če ne uspem; kaj, če napravim napako; kaj bodo drugi mislili o meni, osmešil /a se bom;
– č u s t v e n e so zaskrbljenost, potrtost, strah, napetost;
– v e d e n j s k e pa so izogibanje situaciji, ohromljenost, »razpad« običajnih vedenjskih vzorcev ipd.
KAJ LAHKO STORIMO?
V odgovoru Gei 19 ( »Jaz in moje težave«, 24.2.04 ) je pod naslovom »O šolskem strahu« navedenih več nasvetov, ki bi veljali tudi za obvladovanje anksioznosti: realna ocena situacije, realna ocena sebe, krepitev samozavesti (!) in graditev samospoštovanja, odprava negativnih misli (nizko vrednotenje svojih dosedanjih uspehov, vnaprejšnje pričakovanje neuspehov … ), razvijanje pozitivnega načina razmišljanja, obvladovanje in zmanjševanje čustvene napetosti, uspešno spopadanje s stresom … in še bi lahko naštevali. O vsem tem sem že pisala, pobrskajte malo po starejših odgovorih.
Šport in telesna aktivnost(!) sta dejavnosti, ki ju ne morem nikoli dovolj priporočiti. Tudi sprostitvene tehnike razbremenjujejo čustveno in telesno napetost. Tesnobo lahko ublažimo, preprečimo ali celo odpravimo z avtogenim treningom, ki se ga lahko naučite na kakšnem vodenem tečaju Priporočam tudi literaturo B. Kosič: Notranji mir brez pomirjeval in H. Lindemann: Avtogeni trening – sprostitev v stiski.
Anksioznim učencem psihologi priporočajo, naj uporabljajo »prekomerno učenje« za najvažnejše dele učne snovi ali za najpomembnejše aktivnosti. Če jih »avtomatizirajo«, oziroma spremenijo v rutino, ne bo tako velike možnosti, da bi se pri preizkusu delovni spomin »podrl« zaradi napetosti.
Kadar pa sami, kljub dobrim željam, ne moremo obvladati situacije, ne bo nič narobe, če poiščemo strokovno pomoč s strani šolske ali zunajšolske svetovalne službe. Vedenjska terapija, usmerjena v sistematično manjšanje občutljivosti (desenzitizacije) lahko uspešno odstrani čustveni in fiziološki delež anksioznosti, kognitivna terapija pa tudi spoznavnega – tj.pretirano zaskrbljenost.
Ne pozabite: S svojimi m o č m i moramo presegati svoje- š i b k o s t i! Ene in druge pa imamo vsi!
Lep pozdrav
Veronika
Razumem. Seveda ne smeva pozabiti, da ste si to “diagnozo” pripisali sami v vašem izhodiščnem vprašanju. Različne notranje napetosti, ki jim ne znamo najti vzroka (… identitetna labilnost… , kot sami imenujete), dokazujejo, da ljudje nismo zgolj r a c i o n a l n a bitja, četudi bi to še tako hoteli biti. (Slutim, da vas je srednješolska psihologija po malem “osvojila”; ali se motim?)
Želim vam čimmanj stresno spopadanje s šolsko situacijo in vas lepo pozdravljam!
Veronika
en nasvet: jaz sem imela podobne tezave.vzrok je bila borelija ,ki so mi jo prepozno ugotovili.imam zastarano .bila sem na infuziji na infekcijski kliniki 14 dni.dobila sem antibiotik lendacin.sedaj mi je šel titer iz 1024 na 256 in to v 3 mesesecih.Anksioza je popolnoma izginila.borelija gre namrec tudi na živčevje.