vedno je isto…… ce berem od nas, ki pisemo o teh tezavah in ce berem odgovore drugih ljudi in ce poslusam terapevte (ze 15 let) in ce berem o raznih trapastih posiljenih dietah…… vse to moji mozgani ze na pamet vejo! na koncu je pa vedno isto! sem tocno tam kot sem bila pred 15 leti!
takole:
NAJLEPSI DOGODEK v celem dnevu je dobra in popolna hrana!
NAJSRECNEJSI pa tisti, ko zagledas na tehtnici manj kil!

Najbolj NEUSPESEN DAN je dan brez ucinkovitega bruhanja!
Najvecje MUCENJE je stradanje!

kile gor dol od 44 pa do 70 kil.
trenutno jih imam 51, pocutm se kot balon in se komaj kobacam po cesti, diham kot slon, jem kot prasic, sem jezna na cel svet in vse bi razbila.
ogrozajo me suhi, lepi in uspesni….. VSI na svetu so boljsi!
hrane mi noben ne bo vzel!!! ce bo treba postrelim vse!
bruhanja pa tudi ne!
ne verjamem v normalno hranjenje! to ni mozno doseci!

in tako naprej……………….
hotla sem pa samo povedat, da si kar naprej govorim: “SJ BO, SJ BO”
pa ni NIC! ja no…. je…. se slabse.

lep pozdrav vsem skupaj!

Ne vem, kaj lahko dodam. To, da je to mozno prekiniti in da je mogoce normalno jesti in v hrani uzivati. To govorijo tudi zgodbe mnogih na forumu.
Prepricana sem, da to velja tudi za vas. Da je mozno do vec zivljenja in vec zadovoljstva kot prek hrane in tehtnice same.
Je pa tezko, se posebej po tolikih letih iskanja pomoci, verjamem, da je.
Ne obupajte,
Marija Anderluh

Pozdravljena!

Razmisli, ali je zivljenje res samo hrana in dogodki okoli hrane…
(Zdaj verjetno kimas…) To je res – ampak samo ce pustis, da te hrana vodi v zivljenju. Ce se vse v tvojem zivljenju vrti okoli hrane, sploh ne mores ugotoviti, kaj vse zamujas. Poskusi poiskati drugi smisel zivljenja. Le kaj je tvoj smisel/namen sedaj? Zamisli si, kaj bi videla, ce bi ob koncu zivljenja pogledala nazaj. Huh, najvecji uspeh: imela 40 kil. Halo?! Je to vse, cesar je zivljenje vredno? I don’t think so…
Res, premisli. Ne misli toliko na hrano in bruhanje (Sicer pa pravim: Ce ze pojes, potem bodi tako mocen, da tudi prebavis!). Poisci smisel zivljenja! Zivljenje je vec kot samo hrana! Be happy! (pa ne zaradi uspesnega bruhanja)
Pomagaj sosedi presaditi roze! Nasmej se mimoidocemu! Zazeli si pesem na radiu! Pelji se s kolesom, razprosti roke, zapri oci in uzivaj v veter, ki ti mrsi lase! Zivljenje je lepo! Pomisli!

Ojla,
verjamem, da v krizi tako čuti tudi moja hči. Verjamem, da mogoče tudi tedaj ko ni v krizi.
To me žalosti.
Toliko lepega je okrog tebe in verjamem da si tudi ti. Tako malo je potrebno, da se polno zaposliš, da ne misliš na stvari kot jih opisuješ ti.

Ljudje, ki te kritično ocenjujejo, ti običajno nikoli ne bodo v stiski priskočili na pomoč, kar se je verjetno izkazalo, torej je vseeno končno kako za njih izgledaš. Ti si ti, pa tudi če se vidiš debelo.

Toliko grdega se dogaja ljudem, tako veliko jih je ki jim lahko pomagaš. Morda razmišljam narobe, toda vse to kar si napisala mi zveni egoistično, samo ti, pa tebi, pa spet ti. Kje so ljudje okrog tebe, ki te imajo radi. Kaj misliš, da tvoje trpljenje, ki ga verjetno ne priznavaš povsem, ne povzroča trpljenja tvojim bližnjim.

Kaj misliš koliko mentalno zdravih deklet, ki so na invalidskih vozičkih se vprašuje ali so suhe ali debele. Oprosti, toda najprej pomislim na vse hendikepirane, ki imajo ogromno voljo samo da bi čim dlje živeli.

Kaj so storili mediji, kaj naš napredek z našimi otroci. Od kje jim podatek,da je lepota v suhosti. Ko sem zadnjič gledala manekenke na reviji, mi je šlo na bruhanje. Tudi hči je bila zgrožena. Tako suhe, tako puste, tako videti nesrečne. Ali je vredno, pa saj ni 10% toliko suhic, ki bi kupile te izdelke. Saj imamo skoraj vsi več kot 38 številko ali 40, ali tudi več. Saj ni merila kaj je lepše.

Oprosti, ampak kar samo se mi je napisalo. Saj vem, da te ne razumem povsem, saj tudi hčere ne, ampak se trudim.