S svojim nekdanjim se ne znava ločiti, ker po mojem mnenju nisva ravno zreli (čeprav visoko izobraženi, uspešni) osebnosti. Drug brez drugega ne moreva, skupaj pa tudi ne, ker sva se preveč prepirala in razhajala kot par, povrhu vsega pa še delava skupaj. Vendar naju privlačnost vedno znova skupaj spravi, čeprav oba veva, da to ni pametno. Preveč sva skupaj in tudi, ko se že dogovoriva, da morava vsak svojo pot, zopet pristaneva skupaj, ko se je treba s kom pogovoriti, ko je hudo, ko rabiva pogovor, tolažbo, ko gre na jok, ko se zgodi kaj razveseljivega… Poleg tega ne jaz ne on ne stremiva k temu, da bi spoznala koga novega, ker v sebi nekako pripadava drug drugemu. Skupaj nisva že več kot leto dni in vmes nisva imela nobenih drugih partnerjev, tudi v obdobjih molka in ignoriranja (takoj, ko sva prekinila). Imam pa sama dobrega prijatelja, s katerim se družim nekaj mesecev, ki mi je svoje življenje ponudil na pladnju (ker me vidi kot idealno žensko, čeprav to še zdaleč nisem), s katerim se ujemam v vseh življenjskih nazorih, nenormalno si želim njegove bližine, pozornosti in pogovorov (ničesar fizičnega!), vendar si ga ne predstavljam kot svojega partnerja. Niti ne razumem, kaj čutim do njega, mi je popolnoma neprivlačen seksualno. Kako je to možno oziroma kako naj si to razlagam? Tudi bivši-sedanji je opazil neko močno vez med nama, vendar zaradi mojega vzrajnega zatrjevanja, da ‘res ničesar nimava’, ne komplicira več. Le vztraja pri tem, da o njem ne govoriva. Kar dejansko tudi ne. Sploh si nisem več na jasnem, kaj vse skupaj pomeni, jezna sem sama nase, da si po nepotrebnem kompliciram življenje, ko vendar točno vem, kaj v življenju želim – nekoga in tak odnos, kot ga imava s tem slednjim in nekoga, ki bi me privlačil kot moj bivši-sedanji ljubimec. Kaj mi svetujete? Pa prihranite moralne pridige, ker tudi sama vem, da je vse skupaj velika zmeda, ki se najbrž ne bo dobro končala.

Arjana,

tako kot si povedal, ne predsatvljaš si ga kot življenskega partnerja. kaj potem sprašuješ. To kar pa imaš z sedanjim, bivšim in prihodnjim, pa ne pelje nikamor. Zakaj, ker sta drug na drugega navezana in nista skupaj, sta navajena nekega življenja in zato sta še vedno skupaj. navada pravijo, je železna srajca in res je. večina se ne zna ločiti, ker si ne predstavlja, kako bi bilo drugače in ali bi lahko brez teh občutkov živeli. To so taki nezavedni občutki, ki so bili včasih zelo zavedni in so postali rutina navada. In so del našega vsakdanjika, brez katerih ne moremo. To je podobno umivanju zob. če si zvečer in zjutraj ne umijemo zob, občutimo kot, da nam nekaj manjka in smo lahko zaradi tega zelo slabe volje cel dan in celo noč, dokler te rutine ne opravimo.

Zato pa imaš vedno občutek, da je sex dober in privlačnost. zaradi rutine in nekega ustaljenega načina življenja. Brez tega bi bilo še…… Kaj bi bilo? ja kako pa veš, da bi bilo, če ne poiskusiš drugače.

Ko bi se odločila in naredila konec v vseh pogledih, bi kmalu ugotovila, koliko ti te stvari manjkajo, ampak ravno zaradi tega, ker se vedno vrneš, ne moreš spoznati tistega, ki si ga opisala v zadnjih stavkih. takega, kakršnega bi si predstavljala, da bi z njim živela celo življenje.
Preprosto ne zbereš dovolj poguma, da bi se odločila in šla v prihodnost, ki jo ne poznamo, ampak lahko samo gledamo in spoznavamo kakšna bo in to iz dneva v dan. In ravno to, da bi se odločila, da prekineš z vsemi stiki, bi te še bolj sililo, da odpreš oči in spoznavaš to kar ti bo dan prinesel. verjemi, da ne bi bilo potrebno čakati eno leto. Saj bi želela, da se zgodi in bi v to smer, tudi usmerjala svojo energijo.

Primož

Primoz je zelo dobro povedal, iz lastnih izkusenj bi pa dodala samo se tole…
Vse skupaj res pocnete, ker se bojite neznanega. Obcutek, da si vas nedo zeli (spolno), pa cetudi se z njim kdaj pa kdaj kregate. Ne, enostavno si ne zelite zapustiti tega obcutka. Zakaj le, da boste na koncu sami?! Ne hvala.

Jaz sem tudi zivela na tak nacin in prav vesela sem bila, ko je koncno enkrat naredil nekaj, da se mi je do konca zameril in da sem ga po ne vem koliko poiskusih, koncno zares zapustila. Bil je seveda sokiran, ker je bil siguren, da bom prisla nazaj. Kaksen mesec je res grozen in taksna samota, ko te nice ne objame, crkla, boza in poljublja je res grozna. Potem se pa pocasi tudi tega navadis in vidis sreco v drugih stvareh. Ko pa si enkrat srecen (sam s sabo), pa to izzarevas tudi navzven. Pocasi postanes tudi dojemljiv za ostale moske. Ti povem, da jih zdaj niti opazis ne! Ne da ne bi nikogar bilo zate, samo ti si ne dovolis, da bi se ti se kdo drug zdel spolno zanimiv.

Kar se pa tega prijatelja tice, kateremu se zdis idealna zenska… on je zaljubljen vate, zato si mu popolna. Ti nisi vanj in nikoli ne bos, pa naj se se tako dobro razumeta. Prijateljica mi je enkrat rekla stavek, ki ga ne bom nikoli pozabila: “V vezi ne isci popolnega cloveka, isci kemijo in vse ti bo popolno.”
Tudi ti si rajse s tem bivsim, ki ti je privlacen (kemicen), kot da bi bila s prijateljem, s katerim se tako popolno razumes. Za uspesno vezo je vseeno potrebno najti kemijo in medsebojno ujemanje. Ti tega zal se nisi nasla – sprijazni se in pojdi dalje!

Tanja