biti starš, imeti otroka? eh…skoraj bljak
Se v celoti strinjam. Lepi spomini na 30 let, sedaj pa pekel. Ko tujca spustiš pod streho, se vse konča. Namesto, da bi uživala mirno starost, jočeva skupaj, jočeva vsak v svojem kotu. Zaradi drobcenega, ljubega bitja vse to prenašava. Ali je to vredno? Samo ko od daleč in na skrivaj, je prepoved, vidim tiste drobcene učke, mi je toplo pri srcu in me prepriča, da je mogoče še vredno živeti.
Če bi videla v prihodnost, se tedaj ne bi pod nobenim pogojem odločila za otroka. Tudi zetje znajo zagreniti življenje in ne samo snahe.
lp
Miramart, tole je pa zabolelo tudi mene. Kako lahko trpimo zaradi nespametnih odločitev svojih otrok. Pa ne glede na to, ali so otroci še majhni, ali odrasli. Ampak teh prelepih 30 let pa tudi nekaj odtehta. Nikar tako črno mislit, še marsikaj se lahko uredi. Vidva kar bodita hčeri v oporo, kot sta do sedaj in ko se bo odločila narediti konec temu, bo močnejša.
ko si star, sam v domu za starejse mislis drugace… vsak dan slisim kako pogresajo svoje otroke, kje so, naj pridejo itd.
ce mene kaj vprasas, hocem imeti vsaj 2! ne pa da bi bila brez… na stara leta ti ‘pridejo prav’… sam s svojo pokojnino placas lih pol oskrbe za dom… kaj pa ostalo polovico? kje si, ce nimas otrok? niti tvoj rod ne gre naprej…
Kakšno butasto razmišljanje! A imaš otroka zato, da ti na starost “pridejo prav”? A misliš, da so otroci dolžni skrbeti zate na starost ali ti dajati denar? Kaj pa, če se tvoj otrok poroči nekam v Avstralijo ali ZDA, pa ga vidiš mogoče samo 1x na leto za kakšen praznik ali pa še to ne???
Pa da tvoj rod ne gre naprej… mislim, kakšne bolne. IN KAJ POTEM, če tvoj rod ne gre naprej? Od nekaterih je itak bolje, da ne gre.
Križana gora, kakšno razmišljanje 🙁
Ene par krat je tu gor že blo videt post na temo “NEželim otrok pa kaj pol”,
Pa kaj je z vami babe??
Ste “jalove”, frigidne , lezbijke, tako odurne ali zajebane da ste same??
Zakaj morate pisati o tem, da NE želite otrok in to tako poudarjate, da je prav čutiti vašo bolečino od želje po otroku…
Nam je super, nas je pet!!
Zakaj bi se množili samo cigani in muslimani, če se lahko tudi slovenci!!
…zdaj grem pa sexat!
“je tista materisnka ljubezen res tako zelo čudovita? “
JA JE….in smilijo se mi tisti, ki tega nikoli ne bodo občutili…..življenje ima smisel, ko pogledaš otroški obraz, slišiš smeh, prvi jok,…..jih spremljaš ko odraščajo in jim pomagaš da najdejo sami sebe…..in se na stara leta veseliš vnukov….in tega, da imaš nekoga, ki te ima rad….ki ti bo priskočil na pomoč ali samo na klepet:))
Mene pa zanima zakaj ste tiste, ki ste že mame tako negativno nastrojene proti tistim, ki še niso? Jim mogoče zavidate njihovo neobremenjenost? Ne vem no, kaj vam gre v nos to, da nekdo nima otrok, saj to se vsak odloči po svoje. Sem sama že mama in mi na misel ne pride, da bi koga obsojala kako si sam kroji življenje. To je njihovo življenje, ki ga samo oni živijo. Ljudje, ki smo zadovoljni s sabo naj se v druge ne bi vtikali, kaj šele obsojali.
ene boste tu res odkrile toplo vodo. Če noče otrok, je bolje, da jih nima in tako odločitev zelo pozdravljam, samo neumne komentarje o mamicah, ki nimajo drugega smisla v življenju, kot otorke, ki jih delajo kot po tekočem traku bla blabl.. take komentarje naj obdržijo raje zase, sicer so odzivi taki kot so. Velja tudi za tiste mamice, za katere so ženske brez otrok izrodki in ne vem kaj.
Ne bo držalo, da ti ni do tega. Samo smolo si imela. Ti že ni bilo namenjeno in boš svoje življenje drugače osmislila. Dokler se ti zdi, da te drugi zato pomilujejo, tega dejstva v sebi še nisi sprejela. To še pride, verjemi!
PS: Jaz sem tudi imela smolo “z dedci” :)))))
Že dolgo nimam več občutka, da me zato kdo pomiluje, sem pa kar nekaj časa rabila, da sem ugotovila, da tisto “pomilovanje” izvira iz mene.
In strinjam se z Moškim, s pripombo, da so tudi med “močnejšim spolom” taki primerki. Pa ni navedeno obnašanje nekaj zelo negativnega – tudi tako se človek išče, dozoreva. Res pa je, da vsakemu ne uspe – nekateri vse življenje bežijo pred seboj.[/quote]
Hvala za odgovor. Ugotovila sem, da kot samostojna oseba bolje delujem, bolje preživim, ne vem kako naj se izrazim, enostavno ne potrebujem moškega, da bi se počutila srečno. Imam prijatelje, ki podobno razmišljajo in to mi je v tolažbo, da nisem edina. Razmišljam, ali je človeku res v naravi, da si mora ustvariti družino, da mora živeti v neki skupnosti. Če je to naravno, ali so potem vsi drugi čudni, ki živijo sami, po možnosti še brez otrok? Opažam, da samskim ljudem, ki so že bolj v letih, drugi dajejo etikete. Skratka nič kaj lep ugled nimajo. Po drugi strani pa vidim, da so srečni, vedno se jim kaj dogaja, so svobodni… Ali ni bolj preprosto samo sprejeti dejstvo, da eni pač niso za družinsko življenje?[/quote]
No, če lahko še jaz pritaknem svoj piskrček bi rekel takole. Po svojih življenskih izkušnjah spadaš ti med tiste, ki niso pripravljeni sklepati kompromise. Ne skrbi nisi edina. Samo poglej kako se število ločitev v zadnjem času povečuje. Sestava človeškega roda se spreminja.Saj mogoče si drugačna v službi in drugje ampak s partnerjem pa ničeš sklepati kompromisov. Mogoče si bi morala vedno obveljati tvoja in ker se bojiš da ne bo tako si raje sama ali pa se boji, da boš morala delati tako kot bo rekel on. Življenje je polno kompromisov in ko to spoznamo gremo lažje skozi življenje.
O prijateljih pa takole. Nekateri imajo zelo veliko prijateljev s katerimi se ze fuuuuull dobro razumejo. Normalno, s prijatelji si za določen čas potem pa greš na svoje in počneš kar ti paše. Ampak če si s prijatelji predolgo ti začnejo presedati, ker začnejo uveljavljati svoje zakone. In ravno zaradi tega je partnerstvo težje, ker s prijatelji ni potrebno oziroma so kompromisi s prijatelji manjši in manj boleči.
Hvala za odgovor. Ugotovila sem, da kot samostojna oseba bolje delujem, bolje preživim, ne vem kako naj se izrazim, enostavno ne potrebujem moškega, da bi se počutila srečno. Imam prijatelje, ki podobno razmišljajo in to mi je v tolažbo, da nisem edina. Razmišljam, ali je človeku res v naravi, da si mora ustvariti družino, da mora živeti v neki skupnosti. Če je to naravno, ali so potem vsi drugi čudni, ki živijo sami, po možnosti še brez otrok? Opažam, da samskim ljudem, ki so že bolj v letih, drugi dajejo etikete. Skratka nič kaj lep ugled nimajo. Po drugi strani pa vidim, da so srečni, vedno se jim kaj dogaja, so svobodni… Ali ni bolj preprosto samo sprejeti dejstvo, da eni pač niso za družinsko življenje?[/quote]
No, če lahko še jaz pritaknem svoj piskrček bi rekel takole. Po svojih življenskih izkušnjah spadaš ti med tiste, ki niso pripravljeni sklepati kompromise. Ne skrbi nisi edina. Samo poglej kako se število ločitev v zadnjem času povečuje. Sestava človeškega roda se spreminja.Saj mogoče si drugačna v službi in drugje ampak s partnerjem pa ničeš sklepati kompromisov. Mogoče si bi morala vedno obveljati tvoja in ker se bojiš da ne bo tako si raje sama ali pa se boji, da boš morala delati tako kot bo rekel on. Življenje je polno kompromisov in ko to spoznamo gremo lažje skozi življenje.
O prijateljih pa takole. Nekateri imajo zelo veliko prijateljev s katerimi se ze fuuuuull dobro razumejo. Normalno, s prijatelji si za določen čas potem pa greš na svoje in počneš kar ti paše. Ampak če si s prijatelji predolgo ti začnejo presedati, ker začnejo uveljavljati svoje zakone. In ravno zaradi tega je partnerstvo težje, ker s prijatelji ni potrebno oziroma so kompromisi s prijatelji manjši in manj boleči.[/quote]
Ajoj spet en pameten, ki misli da je vso znanje sveta požrl. Zanimivo, kako hitro sklepaš, ko je treba nekoga označit in to na podlagi nekaj stavkov. O meni ne veš popolnoma nič, zato ne piši neumnosti, ker zame ne veljajo. Sem bila 4 leta v resni zvezi in brez skrbi, da vem kaj so kompromisi. Sicer pa tebi res ne bom razlagala kakšno je moje življenje. Meni je tako lepo in dokler bo tako, ne bom nič spremenila. Poskrbi tudi ti, da boš srečen, verjemi da se z drugimi ne boš več toliko obremenjeval.
čudovito je imeti otroka,tako kot je nekomu imeti čudovito kužka in tako kot je nekomu imeti čudovito službo od 7h-23h itd..itd..pač smo različni,eni najdejo smisel v otrocih,drugi v službi,tretji v denarju,četrti v potovanjih-in vsi imajo prav ,ker vsak ima pravico živeti kot hoče in se odločati kot hoče..
Roll…malo se umiri, morda bi se pa osebno lahko pogovorili? Imaš kaj proti? Žal takšnih žalitev, ki jih ti stresaš na tem forumu pravila foruma ne dopuščajo in sem to sporočila tudi Primožu.
Tako, da če mi imaš kaj za povedati, mi lahko osebno, te bom poslušala:)
Tu smo, da izražamo svoja stališča na normalen in odrasel način.
Takole bom dodal.
Roll se je res grdo izražal, vendar bom dodal tudi en njegov stavek, ki mi ni bil všeč. Da nekdo reče, da se mu smilijo ljudje, ki nimajo otrok, tudi to ni, zelo ni v redu. Da ne bi mislili, da je bil brisan zaradi grdega govorjenja. Včasih je v grdo povedanem tudi veliko resnice, samo morda jo nočejo ali ne znajo izrazi.
Za veliko ljudi je to namreč huda žaljivka ali pa še kaj drugega. Ampak ne bom nadaljeval, samo, da bom povedal zakaj.
Vsi lahko kaj popravimo in se iz tega naučimo. Upam,da bov vzeto na znanje.
Primož