biti ljubica
SEVEDA SO SAMI KRIVI, KER OSTAJAJO!!!!
SAMI MORAJO NEKAJ UKRENITI! ODITI IZ TAKEGA ODNOSA!
VEČINA PA JEMLJE PREVARO,KOT DA JE ŠEL PARTNER NA SLADOLED IN GA DOMA ČAKA DA SE VRNE. POTEM MU ŠE STREŽEJO SPREDI IN ZADI.HALO!
VARAJO TISTI, KI VEDO DA LAHKO.
TOREJ DRAGE MOJE, PRVI LAPSUS, ADIOS!
DOKLER PA NE VESTE KAJ BI, JE VREDNO ALI NE,
DOPUŠČATE IN PODPIRATE VARANJE.
IN STE SI KRIVE SAME, NE VAŠ NESPOŠTLJIV PARTNER ALI UN TADRUG.
DRAGA GAIAJA, TIP NI VREDEN ENE TVOJE SOLZE.
NE DOVOLI DA TE DOTOLČE.
SREČA TE ČAKA DRUGJE.
STOPI JI NASPROTI.
ZMOGLA BOŠ.
Priznaj, včasih pa ti je kvantiteta tudi odgovarjala, zdaj se pa na kvaliteto zgovarjaš,…
Tako to pač je, sami si delamo svojo pot. Koliko bomo drugim dovolili, da nas ovirajo, nas spremljajo, nas razveseljujejo ali prizadenejo je naša stvar. Bolj kot se odpreš sočloveku in srkaš srečo, veselje, bolj si lahko na drugi strani prizadet, razočaran. Ne samo partner, kdorkoli te lahko v življenju šokira, preseneti. Naj bo to prijatelj, sodelavec ali lasten otrok, jim dopuščamo svoje mišljenje, želje, napake,predvsem pa jih poskušamo razumeti. Kje piše, da nas otrok ne more tako močno prizadeti, kot je varanje moža???
Kako je lahko ljubica odgovorna za varanje? Koga ljubica vara? Za varanje je lahko odlgovoren le varajoči in je sam prizadel preveranega, ne ljubica! Daj si že enkrat dopovedat, da ljubice ne varajo žen!!!! V tem je poanta.
Gledano s perspektive ljubice, pa je samo tvoja perspektiva in jo želiš vsiliti v vsakem dialogu o ljubicah.
VSAK JE ODGOVOREN ZA SVOJA DEJANJA:
– varajoči naj nosi posledice za svoja dejanja (ločitev, izguba družine, nekoga je prizadel, izgubil otroke,…)
– ljubica pa se igra igro eci, peci pec… Mogoče bo samo njen ali pa bo druga violina,….Nikakor pa ni kriva, da je mož prevaral ženo…
– Žena pa tudi naj razčisti in se vpraša, čemu je nastal kaos,….[/quote]
A je tisti, ki je pred banko v avtomobilu čakal, da bo peljal bančne roparje s kraja zločina kaj kriv? Saj je bil le voznik? Taksist…ni ropal…vozil je ljudi…hehe[/quote]
Misliš da ljubice čakajo pred hišo, kdaj bo ven priletel razočaran moški, potem pa hop, zdaj te pa imam?
Ljubice so čisto slučajno mimoidoče ženske pred ali/v katere je priletel
tak moški. Ne vedo kako in zakaj, pomagajo jim vstati, potem pa jih dobijo po buči.
Tvoja primerjava bolj ustreza ženam kot ljubicam. One čakajo in vozijo…
A je tisti, ki je pred banko v avtomobilu čakal, da bo peljal bančne roparje s kraja zločina kaj kriv? Saj je bil le voznik? Taksist…ni ropal…vozil je ljudi…hehe[/quote]
Misliš da ljubice čakajo pred hišo, kdaj bo ven priletel razočaran moški, potem pa hop, zdaj te pa imam?
Ljubice so čisto slučajno mimoidoče ženske pred ali/v katere je priletel
tak moški. Ne vedo kako in zakaj, pomagajo jim vstati, potem pa jih dobijo po buči.
Tvoja primerjava bolj ustreza ženam kot ljubicam. One čakajo in vozijo…[/quote]
Taxist pred banko ali ne,
ropar se je odločil ropati.
Ni taxist odločilen.
Taxist pred banko ali ne,
ropar se je odločil ropati.
Ni taxist odločilen.[/quote]
Taksist ne sodeluje pri ropu, ampak voznik, ki ve za kaj gre. Ko pa ljubica ve, da je moški poročen, ve da on vara.
Ljubice so slučajno mimoidoče, dokler ne zvedo, da je moški vezan. Tistega trenutka ni več slučaja. Če pa jim pomagajo, da vstanejo, pa mi ni jasno, da v pomoč paše zraven tudi intimnost.
Žene pa mnogokrat sploh ne vedo, da naj bi kaj bilo narobe, da bi moški moral skakati čez plot. Velikokrat so žene prezaposlene z gospodinjstvom, možje pa se dolgočasijo, pa se čutijo zapostavljene, ker se ukvarja z otroci. Ah, nesramnica, je pozabila še na enega otroka, pa je ta zlezel k drugi mamici.
Taxist pred banko ali ne,
ropar se je odločil ropati.
Ni taxist odločilen.[/quote]
Taksist ne sodeluje pri ropu, ampak voznik, ki ve za kaj gre. Ko pa ljubica ve, da je moški poročen, ve da on vara.
Ljubice so slučajno mimoidoče, dokler ne zvedo, da je moški vezan. Tistega trenutka ni več slučaja. Če pa jim pomagajo, da vstanejo, pa mi ni jasno, da v pomoč paše zraven tudi intimnost.
Žene pa mnogokrat sploh ne vedo, da naj bi kaj bilo narobe, da bi moški moral skakati čez plot. Velikokrat so žene prezaposlene z gospodinjstvom, možje pa se dolgočasijo, pa se čutijo zapostavljene, ker se ukvarja z otroci. Ah, nesramnica, je pozabila še na enega otroka, pa je ta zlezel k drugi mamici.[/quote]
Saj veš, ko se duši začutita, se zgodi intima 🙂
Saj veš, da si žene zatiskajo oči, ker ljubijo 🙂 ?
Re: biti ljubica
Napisal: GAIAJA
Datum: 02.09.2008 09:36
>>>Pišite, rišite, čutite, kar hočete. Meni je vsega dovolj. Ne da se mi več. Ne da se mi več živet, zbirati moči, dihati, nič več. Popolnoma mi je vseeno. Preveč sem občutljiva za ta svet. Najraje bi zaspala, šla nekam, kjer me nihče ne pozna, utonila v globok spanec, pa ne vem, če imam pogum. Nimam več moči, ne za otroke, družino, za popolnoma nič več. Najraje bi šla domov, spila topel čaj in utonila v spanec, za vedno in naj se življenje odvija brez mene. Pa naj prevzamejo vlogo tiste, ki mislijo, da lahko dajo možu vse. Naj zaživijo z ljubčki, pa jim bo če ne prej, pa po desetih letih jasno, če so res prve misli, zadnje…. Ne vem, če se bom še oglašala, javljala, čas bo pokazal…. Otroci se prilagodijo, mož tudi, jaz pa bom nekje nekomu v srcu, če nobenemu, otroci so nekje imeli mamo, ki jim je dala, tisto, kar jim je najbolj znala…. Ker prišla sem do razpotja, ko ne zmorem več. Naj zmorejo drugi, mož, ljubice. Naj se izkažejo, naj zaživijo sanje, misli, srečo, jaz pa izstopam… bila sem preobčutljiva, preveč naivna za ta svet….>>>>
GAIAJA NEEEE!
Trga ne želiš, samo čuštva so zmedena, otroke imaš, vem zguljena fraza, vrjemi, prihajajo boljši časi!
Ve ljubice in vaši poročeni ljubimci pa, ravno zaradi tega, ker nekateri ne podlegamo hormonm brezglavo, se razlikujemo od živali!
Ljubice o vas pa nič lepega!
Gaiaja,
govoriš o tem, da bi končala življenje? Kateri ded je pa tega vreden! Imaš otroke, ki jih lahko raniš za vse življenje, tega otroci ne pozabijo. Tip, ki se vlaja okoli pa ima tako malo vesti, da bo kaj hitro užival dalje, ne misli, da bo imel moralne pomisleke.
Spravi se skupaj, zaradi otrok, predvsem pa zaradi sebe same. Imej se rada, ker si tega vredna, on pa tebe ne. Življenje je tako kratko, ne zavrzi ga zaradi ničvrednega dedca.
Sicer nisem sledila tvoji zgodbi,ampak tole ,kar si zgoraj napisala ,se pa bere kot da ti je pomembno samo to,da si “zmagala”,da si “zadržala”…hm,saj ne vem kaj,moža ali zakon.
Glede na “sramoto” verjetno zakon….
To, da je bil nežen z njo,da ji je zaupal,da se je dotikal in ljubil njeno telo…to očitno ni pomembno;samo to,da je “baba” (kako grd izraz za žensko,ki ga ženska ne bi smela nikoli izreči drugi ženski) poskušala samomor,shujšala,začela kadit,itd…
Kakor te jaz berem,si ostala z njim iz klasičnih razlogov:strah+sramota+premoženje+otroci…pozabljaš pa,da 10 let starejše “babe” prežijo na tvojega na vsakem vogalu…tu je srčika “problema”,draga gaiaja.[/quote]
naj omenim da me je moj dragi prevaral in zapustil za starejšo in niti malo privlačno žensko, sicer je res da sva imela krizo, ki se je nisva lotila na pravi način; no sedaj sta že skupaj 5 let in očitno se štekata, ker sicer si ne predstavljam da bi tak dolgo vztrajala;
Jaz bi se na tvojem mestu vprašala ali ni morda tvoj mož ostal s tabo zgolj zaradi otrok in skupnega premoženja? ker lepota je verjemi da za funkcionalen zakon NAJMANJ pomembna. Jaz sem se vsakič ko sem slišala “mel je manekenko vzel si je pa eno velko katastrofo” pošteno zamislila nad SABO in dostikrat razjokala, ker kaj je v tem pohvalnega res ne vem in tudi ne vem kaj je s folkom ki ti to natrosi v najbolj neprimernem času in še misli da te je potolažil??!!! TO je bila žalitev za mene! ne za njo! ker je pri njej našel očitno nekaj, kar je pri meni pogrešal!
Tisti, ki obsojate ljubice…pojma nimate o praktičnih izkušnjah…sama sem bila vedno moralna, zagovornica zvestobe, predanosti, iskrenosti,vedno dobra do vseh ljudi, vsem sem vedno želela le najboljše, nedolžna do 22ega leta, potem pa je prišel on, poročen….še danes me tlačijo more zaradi tega početja, še danes sanjam, da mu je njegova vzela otroka zaradi mene…in ne, nisem počela tega zaradi zabave, zaradi izziva, zaradi potrebe, mnogim sem všeč in za seks lahko dobim tudi samskega…ampak sem to počela zaradi ljubezni, takšne ljubezni, ki je nisem čutila še nikoli v življenju, zaradi želje po pogovoru z njim, po njegovi bližini, seksala nisva, pomagal mi je, me spodbujal, iz mene je naredil boljšo osebo in ne, ni bil slab človek…če bi bil, se nebi zaljubila vanj,..imela sva romanco…in pojma nimate, koliko trpljenja, koliko slabe vesti, jaz sem ga spodbujala naj jo pokliče, naj mi ne poklanja preveč časa….svoji sreči sem se odpovedala zaradi njegove družine, dala sem mu prosto pot, sama sem odšla stran od njega, ker on ni mogel od mene…in mogoče bi ga lahko s časom osvojila, pa sem odšla, ker nisem hotela postavljati ultimatov, ker nisem hotela nečesa uničiti, družine, ki šteje največ…ko bo minilo nekaj časa, ga bom poklicala, ampak prijateljsko, ker ne zmorem brez njega…hočem da je del mojega življenja še naprej…ampak ne na tist način, v vlogo ljubice ne morem več nazaj…in potem si upate govoriti o sebičnosti, egoizmu ljubice?…svojo ljubezen sem žrtvovala zanj in za obstoj neke družine, v kateri tako ali tako ni bilo ljubezni…in še danes se sprašujem, če sem sploh naredila prav za vse…pojma nimate koliko razlićnih misli in občutkov prinese prepovedana ljubezen….mogoče je bil moški mojega življenja, pa sem se mu odpovedala…mogoče ne bom nikoli več srečna, tako kot sem bila z njim…
Pisika, ubistvu jaz tebe ne obsojam, ker si naredila, to kar je prav. Obsojam pa njega….on te je zavajal, on te je osvajal, nudil ti je ljubezen in ti si se njemu težko uprla……..jaz verjamem, da se v svetu ne moreš zaljubit samo v eno osebo, samo ko si vezan, pač ne rabiš več okol iskat druge…poročiš ali pa imaš otroka z nekim z namenom
In ne prenesem te izjave, otroci so samo izgovor!! Izgovor?!! Ne. niso izgovor, so nekaj zelo pomembnega in velikega v življenju…ena zelo velika ovira v prepovedani ljubezni…si sploh predstavljate kako se je odreči gledanju otroka kako odrašča…sej vem, mislite si, otrok ostane…ampak veste kakšni problemi nastanejo zaradi bivših žena, ki možu ne dopuščajo proste poti in mu odvzemajo otroke? sam mi je povedal, da bo vedno izbral otroka…in rekel je tudi to, da doma nima ženske ljubezni, ampak tako živi…tega mu ni bilo treba reči, ker je bilo vidno, potreboval je sto drugih stvari bolj kot pa seks…če bi ga zavajala, bi ga lahko pridobila na svojo stran, pa zame to ni način….vem, da mu je bilo hudo…videla sem njegove solze…izkazoval mi je ljubezen na sto možnih načinov in ne, ni me imel za popestritev vsakdanjikov in ne, nisem ga imela zaradi tega, ker me je razvajal in ker je bil bogat moški…v njem sem videla mnogo več…želela sem mu pomagati, ga rešiti, osrečiti, mogoče celo pomagati, da si uredi razmere doma…nikoli ni zahteval od mene mladosti, nikoli ni zahteval, da mu poklanjam leta, za nekaj kjer ni velikega zagotovila, vedno je poudarjal, da mi dopušča prosto pot, čeprav mu je bilo mogoče še bolj hudo od mene…in hudo mi je, ko slišim o njem, da se vsak dan bolj predaja alkoholu…rada bi mu pomagala, pa vem , da nimam pravice, da ga nimam več pravice jemati družini..in ne, pojma nimate kako hudo je vsi tisti stereotipni in ozkogledi ljudje! Ne obsojate mene, obsojate pa njega? Zakaj? Ker mi je dal najlepše dneve mojega življenja? Ker si je po 7 letih mrtvega zakona zaželel živeti in dobiti ali dati ljubezen?…Si sploh predstavljate kako je živeti v tako odtujenem zakonu in kako težko je zbrati pogum za nov začetek, pa spremembo, za takšno spremembo kjer ni zagotovila?…Ne, tudi jaz nisem vedela, dokler nisem doživljala njegovo življenje, njegovo plat…kje piše, da bi nama uspelo? In zato naj zapusti družino?…Ne, jaz mu ne pustim tega, nočem celo življenje nositi to krivdo…že tako nosim dovolj veliko…in ni šlo za nobeno zapeljevanje…zadeve so se odvijale povsem spontano in še preden sva se zavedala, so se pojavila čustva in ugotovitev, da mogoče pa sva midva tisto pravo…in tudi on je bil tisti, ki me neke noči ni želel poseksati, ne samo da nisem hotela jaz…zakaj?….Ker sem bila zanj mnogo več…
Pisika, kakšne utopije pa ti pišeš? Saj si skoraj že sama verjameš!
Prvi post: JAZ sem mu rekla, da gre k družini, JAZ sem končala, v drugem postu pa: ON je rekel, da bo VEDNO IZBRAL OTROKE.
Torej bodimo realni, poslala si ga k vragu in si upala, da ne bo prenesel življenje brez tebe in se namesto otrok odločil zate.
Pa te niti pokliče ne in to te očitno boli. Zato nadaljuješ, da ga boš enkrat poklicala ti. Da bo igral kao tvojo igro in imel s teboj odnos ki ga vama boš ti izbrala. Računi brez krčmarja.
Če do tedaj ne bo našel nadomestnice zate, mu boš verjetno še prav prišla.
Če jo bo, boš zanj vredna še manj kot si bila v vajini romanci.
Ali misliš, da kvazi nezadovoljen mož bo pa, ker ni točno s teboj, ostal ženki zvest? Bejž no bejž, poiskal si bo druge primerke za skakanje čez plot in cela pesem se bo ponovila od začetka.
In jok? Moj je meni jokal in cvilil ko sem ga puščala. Cvilil in jokal, prosjačil, ko sem se ločla. Pa je varal. Jokalice in pokvarjeno obnašanje je zame od tedaj samo še znak, da jočejo ker so egoisti in se sami sebi smilijo. Samo samim sebi!
Ta tvoj je tipičen, ma vse te finte so tipične:
nesrečen v zakonu (ja,ja), nič več ni med njima z ženo, a ostal bo zaradi otrok, ha ha.
Se ti sploh zavedaš, da 99% moških ki varajo govore točno iste stvari in da 99% ljubic točno tem lažem nasede?
Ne tolaži se, da si ga ti pustila odit, ker on niti nikoli tvoj ni bil in že ob tem ko ti je govoril da “otrok” (čitaj žene) nikoli ne bo pustil, si vedela na katerem mestu pomembnosti zanj si.
Še nekaj.
On danes sigurno ne joče za teboj in sanja kot ti o njem, drugače bi bil že pri tebi ;).
Dejstvo pa je, da nihče ne bo ostal v mega nesrečni ljubezni zaradi otrok (katerim pa, se zaveda, v tem ostajanju in vzdrževanju mrtvega partnerskega odnosa samo škodi), če je srečal ljubezen svojega življenje in ve, da bo lahko edino ob tej osebi srečen, izpopolnjen, miren in nudil svojim otrokom srečnega očeta/mamo.
Ja vedno izbral otroke, pod pogojem,da bi mu jaz postavila ultimat, jaz ali otrok. Ampak jaz tega njemu nisem nikoli povedala, da bi sprejela njega v kompletu z otrokom. Ni pomembno, pišite kar želite, če bi me popolnoma pozabil, ne bi hodil več na tisto mesto, kjer ve, da me bo znova in znova videval, ker sem tam pač zaposlena. Ne bi si upal, po vsem tem kAR SEM MU ZABIČALA NAZADNJE, DA MI NAJ NE HODI VEČ BLIZU, DRUGAČE BO NJEGOVA DRUŽINA NOSILA POSLEDICE(PRAZNE GROŽNJE SEVEDA), ker sem hotela zares končati to, a kaj ko zopet vse prihaja za mano. Se pa jasno zavedam, da če bi slučajno mogoče kdaj zaživela skupaj, bi šla po podobni poti kot onadva. Ampak nikoli ne bom vedla, kako bi bilo če…Moje srce je pri njemu, jaz živim tukaj. Tako pač živim.
On danes sigurno ne joče za teboj in sanja kot ti o njem, drugače bi bil že pri tebi ;).
A sem jaz mogoče pri njemu, pa tudi jočem za njim, pa ga ljubim? Veš, pri takih zadevah je potrebno ogromno borbe, da uspe. velike odločitve so tO. Ljubezen včasih ni dovolj, tako kot sem že rekla, niti ne veva kako bi bilo, če bi skupaj živela. Velika tveganja potegne to za seboj. Mogoče sva ena tistih ljudi, ki raje zbežijo. Vendar teh besed, da mu nisem pomenila, pa res ne bom brala tukaj. Ne poznaš ne njega, ne mene, tako da psssst. Ne posplošuj. Ni vse črno ali belo