Kaj si pa lahko misli punca, ki ji dvori poročen moški (odrasel, zrel – nesrečen v zakonu,…) Ta pa ve kaj hoče in to mene!

Sam si se odločil s svojo glavo in kdo ti je povedal, da imaš prav?

Odličen povzetek na enih stopetdeset teistih pisanj…. Ta priročnik je lahko kot kuharska knjiga, pa še kaka lepa fotka hrane zraven – vse je lepo napisano, vzemite in dodajte xxx, premešajte… Aha, samo dokler sam enkrat ne probaš in kdaj kasneje še ne izboljšaš zadev, ostane pri napisanem. Doživeto je čisto drugačno, mar ne ?

Zvestoba velja za vse, ne glede na zunanje dejavnike, ne glede na psihološke dejavnike. Isto velja za iskrenost. To so temeljne lastnosti ljubezni, ki niso pogojeni z ničemer, razen s svobodno voljo.

Etika je univerzalna. Vsepovsod velja samospoštovanje, pa vsak želi biti samozavesten. Dostojanstvo človeka se nanaša na vse ljudi ne glede na rasne, kulturne, in vse ostale mogoče dejavnike.

Pravi odnosi so univerzalni. Ne delaj drugemu, kar nočeš, da se tebi to dogaja. Vedno delaj dobro. To so vse splošna univerzalna pravila, ki niso pogojena z ničemer, razen s tvojo svobodno voljo.

Si ti ne želiš spoštovanja? Si ne želiš, da s tabo ravnajo dostojanstveno? Si ne želiš biti samozavestna? Si želiš, da te nekdo za hrbtom prevara?

Vidiš. Vsi imamo iste želje. Vsi imamo iste potrebe. Potrebe po ljubezni.

O tem sem vedno pisal. Vsi smo na tej zemlji, kjer se učimo pravih odnosov. To pomeni, da jaz nisem nikogar nikamor strpal. Ne vem, kdo nas je strpal na to zemljo. Jaz že ne.

Takoj za Marksom in Engelsom sem jaz, praviš. Zelo mi laskaš. Ker takoj za mano so vsi ljudje na zemlji. Ni ga človeka, ki ne bi imel idealov. Vsi nekaj sanjamo in želimo. Vsi želimo, da smo spoštovani. Vsi želimo občutke ugodja. Vsi idealiziramo popolno ljubezen tam nekje v mladih letih, ko si še dovolimo sanjati. Potem pa sanje zamrejo in začne se nočna mora, ko uničujemo drug drugega. Sami se uničujemo. Ker smo pozabili sanjati in sanjam slediti.

Zapisano je v vsakem izmed nas. Vsak človek ima dušo katera je vir intuicije. Intuicija pa daje jasen občutek kaj je prav in kaj ne.

Ker je duhovna ljubezen univerzalna zavest, kar pomeni, da je z vsem povezana ima jasen pogled na vse odnose. Zato ve kaj je prav.

Zapisano je v srcu vsakega človeka.

Nihče, ampak nihče nikoli, ampak res nikoli ni rekel, da so ljubice krive za varanje svojih možev!

Ampak res nisem zasledil na tem forumu, da bi kdorkoli, kdajkoli vso krivdo zvalil na ljubice.

Tisti, ki vara je vedno obtoževan. Vedno se obtoži prvo varajočega. Vedno! Nikoli nihče ni rekel, da je ljubica kriva, da varajoči z njo vara prevaranega.

Nikoli ni bilo govora o obtoževanju ljubic s strani prevaranih! Nikoli![/quote]

Kako je lahko ljubica odgovorna za varanje? Koga ljubica vara? Za varanje je lahko odlgovoren le varajoči in je sam prizadel preveranega, ne ljubica! Daj si že enkrat dopovedat, da ljubice ne varajo žen!!!! V tem je poanta.

Gledano s perspektive ljubice, pa je samo tvoja perspektiva in jo želiš vsiliti v vsakem dialogu o ljubicah.

VSAK JE ODGOVOREN ZA SVOJA DEJANJA:
– varajoči naj nosi posledice za svoja dejanja (ločitev, izguba družine, nekoga je prizadel, izgubil otroke,…)
– ljubica pa se igra igro eci, peci pec… Mogoče bo samo njen ali pa bo druga violina,….Nikakor pa ni kriva, da je mož prevaral ženo…
– Žena pa tudi naj razčisti in se vpraša, čemu je nastal kaos,….[/quote]

A je tisti, ki je pred banko v avtomobilu čakal, da bo peljal bančne roparje s kraja zločina kaj kriv? Saj je bil le voznik? Taksist…ni ropal…vozil je ljudi…hehe

Saj s sanjami ni nič narobe, so pa zelo nevarne, če jih ne dosežeš. Življenje pa je nekaj povsem drugega. Živeti z ideale, ne prinese kruha na mizo, ideali ne vzgajajo naših otrok. Ja slediti svojim načelom, vendar ne moreš vedeti, da so pravi in tako učiš svoje otroke. Ko se ti enkrat konkretno zamajejo tla pod nogami ali ti izginejo in začneš padati, zna biti teško. Više kot si si zgradil tla, globlje padeš,…

Govorim na splošno o življenju. Lepa služba, dobra plača, visok standard, razvajeni, oz. polni želja otroci, potem pa stečaj… Ali pa idealna ljubezen, sanjski mož, življenje, ki ti ga vsi zavidajo in je neresnično, potem pa smrt ljubljenega,… Otrok, ki ti ga nek pijanec zbije na pločniku in ostane hrom,…

Seveda, v tvojem svetu tega ni!

Jonson, resnično ti privoščim, da se ti uresničijo vse tvoje sanje in doživiš idealno življenje, ne pa pozabit, da družina živi s kompromisi in tudi svoje ideale moramo kdaj preskočiti in sanje pozabiti…

Ni poanta v tem, da če ne ljubiš, da moraš ostati v zakonu..poanta je v tem, da moraš poskusiti rešiti, kar se rešiti da, nato oditi, ne pa varati partnerja s tem, da mu ne poveš, da ga ne ljubiš. In nato se zgodijo ljubice in ljubčki.

Večina družin je nefunkcionalnih. Večina ljudi se zato ne nauči v primarni družini zdravega partnerskega odnosa. Večina ljudi se zato ne loči, ko vidi, da ne gre. Večina ljudi s spremembo partnerja ne naredi čisto nič, ker ne spremeni sebe, krivdo vidi večina v partnerju. Večina ljudi zato vara in s tem odobrava varanje in zato tu išče opravičila za varanje. Razen tistih, ki smo se iz varanja nekaj naučili.

Vsi smo sposobni. Vem, da potrebujemo stopnice, da pridemo do vrha. Naenkrat ne bo šlo.

Jaz sem tudi nisem popoln. Kakšnih večjih napak ne delam, toliko pa že vem zase. In vem, da nisem edini.

Všeč mi je ta stavek:

“Bodi kakor lev. Kralj živali. Pojdi mirno skozi svoje življenje. Prožno, gibko in vendar silno. Vzpostavi stik s svojo notranjo močjo, tako da ne bo nihče začenjal borbe s tabo. Izžarevaj samozavest in notranji mir, skozi katero bo vsak, ki se sreča s tabo, takoj prepoznal, da je v tebi levje srce.”

Išči svojo dušo. Išči notanji mir. Verjemi, da se ti bo začelo življenje odpirati. Nič ni nemogoče. Probaj pa boš videl.

Vsi smo na isti zemlji in si delimo iste probleme. Nekateri so malo naprej, nekateri malo zadaj, ampak vsi gremo enemu cilju nasproti.

No, je vendar nek “priročnik” za dobro in slabo. To je Biblija. Ni pa tako enostavno, kot recept.

Prej sem že rekla, da pač ne znamo funkcionirat v partnerstvih, ker se tega nismo naučili v primarnih družinah, od tod izhajajo vsi mogoči izgovori o upravičenosti varanja, da smo samo ljudje, da so to ideali…ideala, vzora nimamo…tega se ne zaveda nobeden od tistih, ki varanje opravičuje. Tisti, ki stremimo k čimvečji kakovosti življenja, vemo, da stremimo k kar največji odkritosti, iskrenosti, bližini s partnerjem in da drugačnega zakona niti nočemo. Čimbolj se želimo približati idealu, zato delamo na sebi, beremo, se izobražujemo, ker si želimo najboljše.

Dobro se zavedam, da življenje ni z rožicami postlano, a ni treba delati večjih napak.

Pridejo preizkušnje, bolečine in trpljenja… tudi meni.

Govoriš o vsakodnevnem življenju. In vem kaj govoriš, ti nič ne nasprotujem.

Tisto pa kar pride in na kar nimamo vpliva pa itak ne moremo nič. Smrt pride. Kaj imaš ti s tem? Inflacija. Kaj lahko tu naredimo? Skoraj nič. Otrok, ki postane hrom. Saj nič ne moreš, ker ni bilo v tvoji moči.

To je življenje in tudi meni ne prizanaša.

Ampak ni ti treba varati partnerja. Zakaj bi si še poslabšal situacijo, ki ti jo življenje nalaga? Ni ti treba biti v vlogi ljubica/ljubimca. Zakaj bi si oteževal življenje?

Jonson se vse skozi trudi povedati,da bi razumeli to varanje.Zelo dobro je napisal,tudi opisoval primere,nekateri pa resnici na ljubto jemljete,kot,da je to čisto normalno.Pa ni.Če bi bilo,nihče ne bi nikjer nikoli trpel.Še najmanj otroci,ki jim ostane pečat razbite družine.
Če pride do varanja,je lahko ,en milijon “razlogov”,a večina misli,da so varajoči upravičenci tega dejanja.Kako zmotno v večini primerov,da kar ne morem verjeti.Vsega je kriv tisti,ki je bil prevaran.Zakaj?Morda zato,ker je slep in gluh za vse…..

Slaba stran je tudi ta,da enemu odnos pomeni več kot drugemu.In ta drugi išče še naprej popestritve drugje.Ne trudi se za primarni odnos,ker nekaterim več pomeni kvantiteta,kot kvaliteta odnosa.

Vse je treba razčistiti v svoji glavi.Zakaj se ve,da so eni rojeni”kurbirčki”in “kurbice”?

So zato krivi njihovi partnerji,če so ti vedno prevarani?Tako nekako je tukaj tudi razumeti.Eni vsepovsod “ordinirajo”,se ne ozirajo na tisto kar imajo doma.O tem morda niti ne razmišljajo,ker poznajo samo takšen stil življenja.Ljubica je zraven kot obvezen statusni simbol.

Bodimo pošteni do sebe in realni in se vprašajmo,če bi nam bilo všeč,da nas nekdo vara,mi pa nič.To ni isto,kot ,da greste na sladoled.Mar ne?
Sodeč po današnjem pisanju,se ne čudim,da je toliko skakanja čez plot.

Jonson, ti res ne misliš nič slabega (edino malo bolj jedrnat bi lahko bil…).

In hehe – kaj že si se ti iz varanja naučila?

In poglejte si post “neprimerno?”. Boste hitro dobili odgovor na uvodna vprašanja. Da dol padeš!

Kiar,ampak partnerja si sami izberemo.In smo pač “slabo” izbrali…izbrali takega ,ki mu kvantiteta pomeni več kot kvaliteta,takega ,ki ordinira povsod,ki išče popestritev drugje,itd…Zato ni prav nihče drug “kriv”,še najmanj tretja oseba v odnosu.Ker pa ,običajno,nismo sposobni si priznat,da smo naredili napako,je bistveno lažje krivit ljubico/ljubčka.

Če človek ni sposoben tolerirat skoke čez plot mora pač narediti rez in si poiskati ustreznejšega partnerja.Čist simpl…

Da ni prav med drugim. A tebi se zdi, da je?:-)

Ne, resno, večino sem se naučila s forumov, o značajih, o tem, kaj varalicam manjka, kaj bi morali spremeniti pri sebi, česa ne znajo,…

moje izkušnje potrjujejo vse, o čemer govori teorija. So le izjeme, ki potrjujejo pravilo.

in prav to poskušam že ves čas dopovedat: da je varanje lahko v določenih primerih tudi koristno.

[/quote]

Bi veljalo tudi obratno: delaj drugemu tisto, kar želiš, da se dogaja tebi?

bilo je obdobje, ko mi ni bilo do drugačnih vez kot zgolj za seks in kakšno žurko. Bil sem sam in vedno dokaj jasen v namenih. Velikokrat je uspelo, marsikdaj tudi ne. Med primeri, ki so uspeli, je bilo tudi nekaj takih, ki so, kot se je izkazalo, gojile drugačne načrte (v smislu: ga bom že spremenila in ukrotila). Ni se izšlo. Kdo tukaj ni bil pošten?

Pišite, rišite, čutite, kar hočete. Meni je vsega dovolj. Ne da se mi več. Ne da se mi več živet, zbirati moči, dihati, nič več. Popolnoma mi je vseeno. Preveč sem občutljiva za ta svet. Najraje bi zaspala, šla nekam, kjer me nihče ne pozna, utonila v globok spanec, pa ne vem, če imam pogum. Nimam več moči, ne za otroke, družino, za popolnoma nič več. Najraje bi šla domov, spila topel čaj in utonila v spanec, za vedno in naj se življenje odvija brez mene. Pa naj prevzamejo vlogo tiste, ki mislijo, da lahko dajo možu vse. Naj zaživijo z ljubčki, pa jim bo če ne prej, pa po desetih letih jasno, če so res prve misli, zadnje…. Ne vem, če se bom še oglašala, javljala, čas bo pokazal…. Otroci se prilagodijo, mož tudi, jaz pa bom nekje nekomu v srcu, če nobenemu, otroci so nekje imeli mamo, ki jim je dala, tisto, kar jim je najbolj znala…. Ker prišla sem do razpotja, ko ne zmorem več. Naj zmorejo drugi, mož, ljubice. Naj se izkažejo, naj zaživijo sanje, misli, srečo, jaz pa izstopam… bila sem preobčutljiva, preveč naivna za ta svet….

gaiaja … nikar ne razmišljaj tako. njemu dej eno čez kepo, na ljubico pozabi (nje v tvoji zgodbi ni) iz otrok pa jemlji moč. poglej jim v očke. tam boš našla vse svoje odgovore, vso svojo ljubezen, vse svoje razloge, zakaj se splača ostati, zakaj se splača živeti. in če v tem trenutku ne zmoreš zase, daj za svoje otroke. vse ostalo ti naj ne bo pomembno. in ko bo bolečina za tabo, boš videla, da je bilo vredno. za male sončke… in na koncu boš spoznala, da je življenje lahko lepo tudi zate. rada imej svoje otroke in boš lahko imela rada tudi sebe. mogoče na danes … vendar pride čas tudi zato. verjemi.
mislim nate in nikar ne obupaj.

GAIAJA ni te vreden!!! Se ne splača za takšnega slabiča, za to barabo, …