biti ljubica
Nihče, ampak nihče nikoli, ampak res nikoli ni rekel, da so ljubice krive za varanje svojih možev!
Ampak res nisem zasledil na tem forumu, da bi kdorkoli, kdajkoli vso krivdo zvalil na ljubice.
Tisti, ki vara je vedno obtoževan. Vedno se obtoži prvo varajočega. Vedno! Nikoli nihče ni rekel, da je ljubica kriva, da varajoči z njo vara prevaranega.
Nikoli ni bilo govora o obtoževanju ljubic s strani prevaranih! Nikoli![/quote]
Kako je lahko ljubica odgovorna za varanje? Koga ljubica vara? Za varanje je lahko odlgovoren le varajoči in je sam prizadel preveranega, ne ljubica! Daj si že enkrat dopovedat, da ljubice ne varajo žen!!!! V tem je poanta.
Gledano s perspektive ljubice, pa je samo tvoja perspektiva in jo želiš vsiliti v vsakem dialogu o ljubicah.
VSAK JE ODGOVOREN ZA SVOJA DEJANJA:
– varajoči naj nosi posledice za svoja dejanja (ločitev, izguba družine, nekoga je prizadel, izgubil otroke,…)
– ljubica pa se igra igro eci, peci pec… Mogoče bo samo njen ali pa bo druga violina,….Nikakor pa ni kriva, da je mož prevaral ženo…
– Žena pa tudi naj razčisti in se vpraša, čemu je nastal kaos,….
Vsi govorimo o istem primeru, vsak pa ima pred očmi svojo zgodbo. Te zgodbe so zelo različne in opazovane iz različnih zornih kotov. Težko je posploševati, ker je zadeva vse prej kot črnobela. Pogledano od daleč, je pravica na strani prevarane žene, krivdo pa pripisujemo možu in ljubici.
Tudi sam dajem velik pomen sočutju, ker je to ena redkih lastnosti, po katerih se ločimo od živali. Obsojam pa brezobzirnost in ljudi, ki gredo preko trupel za dosego svojih ciljev, pa naj si bo to žena, mož ali ljubica.
Ljubica je ljubica, ne glede na status moškega.
Pravijo, da ljubezen ne pozna meja, ne ozira se na staros, razliko v letih, raso, vero,…
Ljubezen je slepa.
Ljubezen gre skozi želodec.
….Veliko tega bi še lahko napisala, ker tako pač je. Ko se zaljubiš, ne razmišljaš in te vodijo predvsem čustva. Če je tonaivnost, potem naj bo. Tudi sama sem se zaljubila in niti približno nisem razmišljala o tem, kaj bo jutri ali čez 10, 20 let. Bila sem srečna takrat tisti trenutek in samo to šteje. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi naletela na poročenega, ne vem kaj bi bilo danes, če bi samo izkoriščal mojo naivnost, slepoto,…
Še tole sem pred kratkim zasledila: Ljubezen je to kar ostane od zaljubljenosti. Torej moraš skozi naivno, slepo zaljubljenost, da lahko na koncu presodiš, ugotoviš, se najdeš ali pa tudi ne,…
Zato tudi ne obsojajte nikogar, ker se z lahkoto kdorkoli izmed vas lahko znajde v kakršniko situaciji,…to je življenje! Če bi resnično vse delalo, kot roboti in tako kot je prav,…HALOOO!
Čisto preprosto. Če ti škriplje v odnosu ni rešitev, da pobegneš od problemov in iščeš tretjega. Treba se je soočit s problemi. Če pa se ne dajo razrešit, potem je skrajna odločitev ločitev. Šele potem ko preboliš ločevanje si išči novo sorodno dušo.
Ne smeš si dovoliti, da ravnaš zahrbtno. Vedno bodi iskren.
Bežanje od problemov ne rešuje probleme. Če pa iščeš zaupnega prijatelja, ki ti bo nudil prijateljstvo in oporo v težkih trenutkih, ti še ni treba seksat z njim/njo in na ta način varat partnerja.
Ne moreš enačit varanje s prijateljstvom. Odnosi morajo biti jasni. Odnosi imajo svoje meje.
Prvo uredi v svoji glavi, potem boš imel urejene odnose in vse bo jasno.
Vidim problem, zakaj imamo toliko trpljenja. Problem je zmeda v glavi. Problem je napačno gledanje na odnose. Ni odnosa brez iskrenosti. Tam, kjer je iskrenost, tam ni varanja.
Vsi se prepuščajo samo čustvom, nihče pa nič ne razmišlja. Človek ni samo telo in čustva, človek je tudi mentalno bitje. Vse skupaj tvori osebnost, ki pa pri večini še ni razvita. Zakaj ni razvita? Zato, ker osebnost je tisti človek, ki je združil svoje misli, svoja čustva in svoje telo v eno sam sistem. To kar misli, to tudi čuti in to tudi dela in govori.
Ljudje so nezreli. Mislijo da znajo pa ne znajo. Mislijo, da je človek samo telo, pozabijo pa na čustva in mentaliteto. Kje pa potem šele duhovnost in etiko. Potem pa ni čudno, da je toliko uničenih družin in strtih src, ko pa gledajo na varanje tako zlahka in kot da je to nekaj mimogrede.
Bom še enkrat napisal: Ljubica ni odgovorna za varanje moškega, ampak za tisti del, kjer se je ona vpletla. Za nastali ljubezenski trikotnik, za tisti del, ki ga je ona ustvarila. Ljubica pa ni kriva za probleme v odnosu drugih dveh, le za svoj doprinos k ljubezenskemu trikotniku, če je šla vanj zavestno.
Veliko lažje bo to razumeti, ko ne bomo gledali na človeka kot na telo. Človek je tudi čustva, misli in duša. To se vse znotraj dogaja, ko na zunaj ni vidno.
Zakaj se dogaja, ko ženska opazi, da je njen mož odsoten. Ko mu to omeni, on pravi: “saj sem tu zraven tebe”. Ona pa pravi: “ne, nisi prisoten. Nekje drugje si.” Kaj je s tem mislila? Da čuti, da je s svojimi čustvi in mislimi njen mož čisto nekje drugje.
Človek je splet psiholoških, duhovnih in telesnih energij. Zato, tudi če dva seksata samo zaradi spolne potrebe, se med njima splete neka vez na spolno energijski ravni. To se potem pozna v odnosu. Odnosi postanejo kot mreže nekih energijskih vezi. Čista zmeda.
Zato je prav, da ima vsak enega partnerja, ker drugače nastane psihološka zmeda, četudi na videz nič ni videti. Čez čas pa kar naenkrat pridejo problemi iz neznanega. In sploh ne vemo od kod pridejo. Pridejo od psiholoških vezi, ki jih ustvarimo z drugimi s katerimi smo intimni.
Zato se govori o iskrenosti, ker je ta temelj intimnosti. Če si iskren, potem ni intimnega odnosa z drugimi razen s tistim s katerim ga že imaš.
Še enkrat: človek ni samo telo. Človek je telo, energijsko, psihološko (čustveno in mentalno) in duhovno bitje.
Zaradi nepoznavanja tega dejstva delamo napake v odnosu in kompliciramo življenje sebi in drugim.
Zato ljubica s svojim zavestnim vstopom v že vzpostavljen odnos dveh, vpliva na dinamiko odnosa in postane soodgovorna za nastali ljubezenski trikotnik, ki na notranjih psiholoških ravneh povzroči energijske turbulence, ki zamajejo celotno družino.
Tega ji ne bi bilo treba narediti, ampak, ker misli, da ona na nič ne vpliva in ker si želi neka čustvena ugodja kar rine v tak odnos in s tem pokaže, da je neobčutljiva. Isto neobčutljiva kot moški kateri vara svojo ženo. En tak primer imamo tu na forumu, kjer ljubica ne čuti nobenih odgovornosti, ko je intimna z varajočim. Ko pa jo ta vabi v svoje gnezdo pa kar naenkrat začuti, da pa tu nekaj ni v redu..
Ljubezen ni slepa. Človek je slep.
Če nimaš pred svojimi očmi ideale potem ne veš kako živeti. Potem se ti življenje dogaja podzavestno.
Sem že napisal: ko govoriš kako je pravilno živeti, potem to ni obsojanje, niti robotsko živeti, ampak je to učenje kam naj usmerimo svoje misli in čustva in delovanja.
Če bi ta vzpostavljen odnos dveh funkcioniral, tretjega ne bi iskali, še blizu ne bi prišel, kaj da bi še povzročil energijske turbolence.
Energijske turbolence,ki zamajajo družino so produkt nefunkcionalnih odnosov v družini. Ne od nekoga od strani. Tisti kvečjemu pomaga, da se v trenutku vse ne zruši.
Pa ti se hecaš, Jonson.[/quote]
Prosim, da ne komunicirata z mano na tak način! Posebej drugi komentar.
Če nimaš idealov pred sabo, če nimaš cilja v življenju, potem ni čudno, da ljudje trpijo, ker si ga sami ustvarjajo.
Ste že slišali za samodisciplino? Pa za tisti star izraz “telesna kultura”?
Če hočeš imeti mišičasto, lepo oblikovano telo, kako misliš se bo to zgodilo? Kar samo od sebe? Ne. Z redno disciplinirano telovadbo.
Če želiš shujšati, kako misliš boš shujšal (če ne govorimo o bolezenskih motnjah)? S pravilnim načinom prehranjevanja (predvsem količinsko) in disciplino. Držat se moraš navodil, drugače ne bo šlo.
Vse zasvojenosti se rešiš samo s trdo disciplino. Drugače ne bo šlo. Uredit v glavi in se držat načel oz. pravil, ki imajo za namen osvoboditi se od odvisnosti.
Kako se znebiš slabih navad? Z jasno namero in disciplino. Ni druge poti.
Kako se naučiš pravih odnosov? S pravim znanjem in zavestnim delovanjem. Brez odločnosti in vztrajnosti ne bo šlo.
Zato: Ne smeš si dovoliti, da ravnaš zahrbtno. Vedno bodi iskren.
Moraš biti discipliniran. Drugače ne bo šlo.
Če se ne misliš potruditi za dober, harmoničen odnos, potem ga tudi ne boš imel, še posebej, če nimaš urejeno v svoji glavi.
Kogar so starši naučili in vzgojili kako je treba pravilno živeti in s svojim primerom tudi pokazali, potem bodo takšni otroci psihološko zdravi in ne bodo imeli problemov pri vzpostavljanju harmoničnih odnosov.
Ker pa imamo danes v zahodni družbi kaos na področju odnosov, potem ni čudno, da imamo problematično mladino, ki ravnajo tako, kot so njihovi starši.
Harmonične odnose se da naučiti. Če se ne boš vzel v roke in učil in speljal to v prakso, potem lepih odnosov ne boš imel (razen, če že pravilno živiš, ker so te tako učili že od nekdaj).
Nekje sem zasledil ta stavek: ljubezen je čustvo, ki se ga da naučiti.
Človek se mora naučiti ljubiti. Če ne, se bo uničil. Zdaj pa izbiraj kaj hočeš.
Nisi me razumel, kaj sem napisala.
Upam si trditi, da sem imela srečo in sem preživela “zdravo” zaljubljenost. Mogoče se zato danes lahko strinjam s tabo, vendar pa dopuščam možnost, da so ljudje preživeli različne zaljubljenosti in zato tudi danes različno reagiranjo, da so ljudje preživeli različna otroštva in se naučili različnih vzorcev in pojmovanja o družini,… To kar ti zagovarjaš je zdrav razum, ki se je razvilo skozi zdravo življenje, kaj pa vsi tisti, ki so bili tako ali drugače prizadeti in ne znajo zdravo reagirati. In šele ko zaljubljenost mine, lahko govorimo o razumu. Mogoče se je ravno to dogodilo ljubici in njeni zgodbi, ki jo omenjaš.
Ja, ljubezen, kdo bi to norost razumel?
Če bi ta vzpostavljen odnos dveh funkcioniral, tretjega ne bi iskali, še blizu ne bi prišel, kaj da bi še povzročil energijske turbolence.
Energijske turbolence,ki zamajajo družino so produkt nefunkcionalnih odnosov v družini. Ne od nekoga od strani. Tisti kvečjemu pomaga, da se v trenutku vse ne zruši.[/quote]
Vsaka dodatna vez zmoti in vpliva na nek drug odnos. To se ne da zanikati.
Ampak mi tu gor govorimo o ljubicah.
Tudi znotraj odnosa lahko nastanejo problemi. A jih je treba še dodatno poslabšati z varanjem? Ko se pa zgodi varanje pa nastane še večji problem, še dodatna bolečina. Je to treba?
potem je po tej logiki popolnoma vseeno kdo je tvoj partner in kakšen je: značajsko in tudi po vsem ostalem. Zakaj se potem sploh ubadamo z iskanjem (pravega) partnerja? Ali ne bi bilo veliko bolj enostavno, če bi ga nam določila kar država ali, še bolje, kaka verska institucija?
Zgoraj sicer ni najina debata, vendar moram odgovoriti. Disciplina, slabe navade, zdravi odnosi,… Kje piše, kaj je prav in kaj narobe. Kdo lahko trdi, da ko se naučiš ljubiti, tvoj partner v odnosu še zmeraj trpi in si želi ven. Kakšen je pravi odnos in kdo si upa trditi, kaj jaz postrebujem in si želim,….
Imamo toliko različnih odnosov, kolikor je ljudi na zemlji. Vsak posameznik piše svojo zgodbo zaradi spleta različnih dejavnikov, v prvi vrsti zaradi sebe samega, zaradi partnerja, ožje družine, prijateljev, okolja v katerem živi, čustveno smo si različni in različne dogodke različno sprejemamo in doživljamo,…
Jonson, vsekakor mislim, da ne moremo strpati naših življenj v nek priročnik. Disciplina pri hranjenju ni enako disciplini vzgoje otrok in tudi ne disciplini vožnje za volanom. Imamo različne prioritete, zdravje nam narekuje določene poteze, življenjski standard,….
Če bi bilo vse tako jasno in razumljivo, kot praviš, potem bi še danes živeli v socializmu: vsi za enega, eden za vse; vse je naše, kar je moje je tudi tvoje, vsem enako,….
VSE TO SO IDEALI, za Marsom in Engelsom si takoj ti.
Pa ti se hecaš, Jonson.[/quote]
Prosim, da ne komunicirata z mano na tak način! Posebej drugi komentar.
Če nimaš idealov pred sabo, če nimaš cilja v življenju, potem ni čudno, da ljudje trpijo, ker si ga sami ustvarjajo.
Ste že slišali za samodisciplino? Pa za tisti star izraz “telesna kultura”?
Če hočeš imeti mišičasto, lepo oblikovano telo, kako misliš se bo to zgodilo? Kar samo od sebe? Ne. Z redno disciplinirano telovadbo.
Če želiš shujšati, kako misliš boš shujšal (če ne govorimo o bolezenskih motnjah)? S pravilnim načinom prehranjevanja (predvsem količinsko) in disciplino. Držat se moraš navodil, drugače ne bo šlo.
Vse zasvojenosti se rešiš samo s trdo disciplino. Drugače ne bo šlo. Uredit v glavi in se držat načel oz. pravil, ki imajo za namen osvoboditi se od odvisnosti.
Kako se znebiš slabih navad? Z jasno namero in disciplino. Ni druge poti.
Kako se naučiš pravih odnosov? S pravim znanjem in zavestnim delovanjem. Brez odločnosti in vztrajnosti ne bo šlo.
Zato: Ne smeš si dovoliti, da ravnaš zahrbtno. Vedno bodi iskren.
Moraš biti discipliniran. Drugače ne bo šlo.
Če se ne misliš potruditi za dober, harmoničen odnos, potem ga tudi ne boš imel, še posebej, če nimaš urejeno v svoji glavi.
Kogar so starši naučili in vzgojili kako je treba pravilno živeti in s svojim primerom tudi pokazali, potem bodo takšni otroci psihološko zdravi in ne bodo imeli problemov pri vzpostavljanju harmoničnih odnosov.
Ker pa imamo danes v zahodni družbi kaos na področju odnosov, potem ni čudno, da imamo problematično mladino, ki ravnajo tako, kot so njihovi starši.
Harmonične odnose se da naučiti. Če se ne boš vzel v roke in učil in speljal to v prakso, potem lepih odnosov ne boš imel (razen, če že pravilno živiš, ker so te tako učili že od nekdaj).
Nekje sem zasledil ta stavek: ljubezen je čustvo, ki se ga da naučiti.
Človek se mora naučiti ljubiti. Če ne, se bo uničil. Zdaj pa izbiraj kaj hočeš.[/quote]
Če si ti tako načelen in kreposten, vsa čast. Vendar nas večina ni takih. Ne zato ker ne bi želeli biti, ampak zato ker nismo sposobni. Vsakdo približno ve kaj je prav in kaj ni, a je razkorak med teorijo in prakso prevelik. Nihče ni brez napak in vsak bo posledice svojih dejanj nosil sam. Škoda je le, da posledice vse prevečkrat nosijo tudi nedolžni.
Seveda, da ljudje delamo napake. To vemo že od kar se zavedamo. Veliko ljudi je doživelo slabe stvari in ne verjamejo več v dobro, iskrenost, zvestobo itd… Mogoče tudi ne znajo bit iskreni in zvesti, ker imajo probleme.
Zavestno ustvarjajmo harmonične odnose. Učimo se, izbirajmo pravega partnerja. Spoznajmo kdo smo in s tem bomo vedeli kakšen partner je dober za nas. Ni treba takoj skakati v odnos z nekom brezglavo na podlagi zaljubljenosti. Ni treba takoj skočiti v posteljo, če nas kdo na začetku privlači. Prvič: lahko fašemo spolno bolezen, drugič: navezali se bomo na nekoga, za katerega bomo pozneje ugotovili, da sploh ni za nas. In potem nepotrebno trpeli. Spolnost kombinirajmo z ljubeznijo. Zakaj bi živel površno življenje?
Če se pa zgodi, da smo to naredili. V redu. Pojdi naprej. Zdaj veš kaj hočeš in kaj ne. Deli prave nasvete, da drugim pomagaš na podlagi svojih bolečih izkušenj. Ko boš starš pa vzgajaj svoje otroke v pravem znanju. Ohrani ga pred nepotrebnim trpljenjem. Učiti je treba otroke odgovornosti, mu postavljati meje, ga spodbujati k iskrenosti itd…
Življenje samo nas uči pravilnih odnosov na podlagi trpljenja in bolečine. Saj se ve, da varanje uničuje odnose. Zakaj potem varati ali pa sodelovati pri varanju?
Ko pa pišem o ljubicah in sodelovanju pri varanju pa nekateri to zaničujete, kot da to ni nič narobe. Pa je. Iz vidika pravilnih odnosov je to nepravilno. In če se znajdeš v tej situaciji, da lahko postaneš nekomu ljubimec: zdaj veš kaj narediti. Zato ker smo predebatirali temo podolgem in počez, zaradi mnogih negativnih izkušenj, ki smo jih lahko brali na forumu (in koliko takih je še zunaj foruma), zaradi zdravega razuma.
Ljubezen je odločitev!
Ljubezen ni samo seks pa romanca in lepi občutki. Ljubezen je tudi pravo znanje, pa previdnost, povezanost s samim sabo, zvestoba, iskrenost.
Odloči se za ljubezen. Zakaj bi živel polovičarsko?
Elita niso ljudje, ki so bogati. Elita so ljudje, ki živijo kvalitetno, ki se trudijo ljubiti in se v življenju učijo in si postavljajo vse višje ideale in jih živijo.
Si želimo biti v elitni družbi ali pa životariti v svinjaku?
Ko srečam kakšno tako punco, ki kar nekaj govori. Ima nekega fanta pa mi laže, da nima fanta, potem pravi, da ima prijatelja, ko zahtevam jasnost, pa reče, da ima fanta. Potem pa mi reče: če boš kaj začutil me pokliči… me vse mine. Kaj če mi taka punca? Ko sploh ne ve s kom seksa, zakaj seksa, kaj čuti, koga ljubi itd… Dela se, da je samozavestna a v resnici ni. Potem pa dobim napačne informacije in sploh ne vem pri čem sem. Navezana na ne vem kolk bivših fantov, ni prebolela bivšega, je zagledana v nekega tretjega…potem pa mene kliče na zmenek. Zmeda totalna.
Potem pa nekomu pojasniš svoje jasne poglede in te ima za čudnega. Danes je moderno biti zmeden, imeti 100 nerešenih odnosov in živeti kot v svinjaku.