biti ljubica
Če se postavim na mesto prevarane žene (kot gaiaja) imam vso pravico biti jezna, žalostna, reči ljubici baba in še kaj hujšega. Toda, če se postavim v vlogo ljubice, verjemite (jih poznam osebno) so to lahko ali dobre družinske žene, matere, dobre prijateljice…, ki so si dovolile zase vzeti kanček sreče in biti samo poželenja vredne ženske. Njim ni šlo za to, da bi svojo srečo gradile na nesreči žena in otrok, ampak, enostvno se je zgodilo, so se zaljubile, so,še ali bodo trpele….Mnogo je ralogov in poznajo jih samo one-ljubice in verjemite tudi žene.
Zato, ne vem od kod vam toliko npr. čustvene inteligence, da lahko stopate skozi življenje brez “grehov in napak” ter vsepovprek obsojate.
Sama si obsojati ne upam in tudi ne želim, kajti jutri sem lahko na eni ali drugi strani. Pa trdim, da nisem slab človek in imam občutek za sočloveka in pravičnost. Toda-zopet-kakor za koga. To je moja resnica, seveda ne pa “sosedova”.
Lp vemsamozase
Tak, ki se doma takon obnaša, nima ljubice. Sploh pa ne vem zakaj se nekateri tako ukvarjate s počutjem ljubic. Če je kaka res pripravljena sprejemat samo “drobtinice”, pač je, a ne? Ne vem zakaj bi bila zato slaba. Ženske prenašajo moževo verbalno ali fizično nasilje, pa to ne pomeni, da so slabe. Torej, jasno je, da je žena lahko jezna na ljubico, ampak ko se prvi val razkadi, si je pa treba priznati, da ljubica z našim odnosom nima nič. Če bi v njem vse štimalo, zanjo ne bi bilo prostora. In prej, ko se bo žena začela ukvarjati s tem, prej bo lahko rešila svoj zakon. Če je to njena želja, seveda.
Saj ne pravimo, da so ljubice živali in čarovnice. So ljudje z napakami.
Ampak to že itak vsi vemo. Vsi zelo dobro občutimo življenje in svoje slabosti na svoji koži. Zakaj bi o tem govorili? Saj to itak že vsi vemo.
Ne vemo pa kako pravilno živeti. Le stežka se učimo. Vedno pa nam je v pomoč, ko si pridobimo znanje in to znanje preizkusimo.
Vsak si želi kanček svoje sreče. Nihče nikogar ne obtožuje. Vendar potrebno je razumeti, da nas življenje uči, da ni pravilno kanček svoje sreče graditi na tuji bolečini.
Življenje nas uči, da smo solidarni, da smo sočutni in da drugim ne kratimo njihovega dostojanstva.
O tem govorimo. Govorimo o tem, da ljubica ne ravna pravilno. Da varajoči ne ravna pravilno. Da naj bomo trezni v odnosih in ne, da si pustimo, da nas nek kanček sreče ali poželenje premetava sem in tja in s tem uničujemo sebe in druge.
Ne gre za obsojanje, gre za vedenje. Ne govorimo o posameznikih, govorimo o vlogah, ki jih igramo in katere vloge ni dobro igrati.
Ne govorimo o napakah, naš pogled je usmerjen v kvaliteto odnosa. Kamor je naš pogled usmerjen,… o tem razmišljamo, to čutimo in to živimo.
Saj razumemo, da se dogajajo napake, ampak ne moremo razumeti, da se non-stop ponavljajo ene in iste napake. Hočemo naprej, v boljše življenje in ne životariti.
Upam, da to ni bilo mišljeno, da je žena kriva, da je mož skočil čez plot.
Ali je potem žena kriva za nasilje v svoji družini… da jo mož udari? Ali je žena kriva za svojega moža, ki se utaplja v alkoholu?
Je soodgovorna za probleme v odnosu, ni pa odgovorna za odzive svojega moža.[/quote]
Ja, žena je kriva in sicer ravno toliko kot mož. Ker to prenaša, ker temu ne naredi konca. Pa naj gre za varanje, alkohol, nasilje,..
Morda ni neposredno kriva na začetku, ko šele izve za varanje, je pa vzrok za varanje v odnosu z njenim možem, za katerega pa je ravno tako odgovorna. Torej, odgovor na tvoje vprašanje je, če žena varanje odpusti in če se to ponovi, potem je žena zanj sokriva.
Jonson odlično 5-sedi!
Malo heca,ne.Ko se pa to dogaja,pa ni heca,kajne!
Ko se zgodi,da nekdo vara,se začne s prstom kazati nanj.Skok čez plot,lahko uniči zvezo in družino.A nekateri to storijo z lahkoto.
Če vara moški,nikoli ne bo recimo ljubica zaveznica druge ženske(partnerke) in obratno.
Človek se sprašuje zakaj največkrat samske ženske in dekleta lovijo oddane,poročene moške?Normalno ve,da je že oddan,morda pove,da ne bo zapustil družine iz več razlogov,one pa še kar silijo naprej v njih.
Ker so poročeni in kakorkoli drugače oddani moški bolj izkušeni,imajo že pravo kilometrino za sabo,se verjetno bolje obnesejo.Se ve kje…..
“Z enim zamahom lahko gre vse k vragu žvižgat.”Idealna družina,krasna žena in čudoviti otroci.
Morda rabijo ljubice tudi kakšen izziv,da se na skrivaj dokazujejo,da so nekaj več,kot tista,ki doma čaka in za moža oz.partnerja naredi vse.Mu kuha,pere,vzgaja otroke,morda neguje in kaj še vem vse.Morda je enim ljubicam fino speljati moškega,pa še adrenalina je nekaj več prisotnega,ker je vse tako tajno,skrivnostno,morda misteriozno.
Ene zapeljujejo,pa ni važno koga,važno je le ,da je zmaga njihova.Dokazovanje,da so boljše,manj tečne,lepše,bolj privlačne in razumevajoče.Mlajši jih ne zanimajo,le staro preizkušeno blago.
Ko se ženske in dekleta spuščajo v razmerja in afere s poročenimi,naj vedo,da same ne počnejo prav nič lepega in koristnega.Ni lepo,da breme prelagajo samo nanj,češ on je tisti,ki je poročen in naj ve kaj počne.
Če ženska ni zato,da sprejme povabilo od poročenega-oddanega moškega (nekatere se bolj direktne),potem se prevara ne more zgoditi.Edino,če so posiljene.Same od sebe noge tudi ne letijo narazen.
Ne zagovarjam moških,a ženska je tista,ki bo na koncu sprejela ali zavrnila “snubca”-pa naj bo takšen ali drugačen.MI ženske zmeraj damo piko na i.V nasprotnem primeru,če bi rekle “ne”,zgodilo se pa bi,bi bilo to posilstvo.
Zdaj naj kdo reče,da je skrivanje in skrivnostno sladkanje vedno tisto,ko se na koncu vse lepo izteče.Enkrat,pri nekaterih po nekaj letih žene odkrijejo,kje so bili njihovi možje ob večerih,praznikih,ko so kar tako izginili,pa se niso oglasili na telefon in po vrhu vsega še začinjeno z mnogimi lažmi.
Male laži,velike laži,maratonske laži,ko pa prideš na cilj,se sam spodbiješ in padeš v mrežo s katere večina ne zna se ne pobrat,ne ven skobacat.Pa je cela “štala”.
Ne bo škodovalo,da vsak vsaj dvakrat premisli,preden se spusti na nemirne vode polne brzic in tolmunov.
Lep pozdrav!
Tak primer varanja in primer, o katerem govorimo, sta primerljiva le na videz. Ob zelo površnem gledanju. Gre za povsem različne vzroke in okoliščine.
Prevara pa je (med ostalimi vzroki in okoliščinami) posledica razočaranja.
Obračaš besede. Pisal sem o kraji iz potrebe, kajti kraj zaradi razočaranja najbrž ni prav veliko.
Opravičujem ga toliko kot opravičuješ ti nasprotovanje menjavi službe. V obeh primerih gre za izkazano nespoštavanje do partnerja. In izmaknil si se odgovoru na vprašenje: katero nespoštovanje tu ima večjo težo?
Mislim, da ti je na to odgovorila japkica. Se z njo v celoti strinjam.
opa, Jonson, zdaj se je pokazalo, da si zelo pristranski. Saj se s tem še nekako strinjam, vendar po tej logiki bodi toliko pošten in ne vali krivde na ljubico, če je žena nesrečna, ker jo mož vara.[/quote]
Ljubica je soodgovorna za nastali ljubezenski trikotnik, ker se je zavestno spustila vanj in za vsa čustvena trpljenja vpletenih, ni pa odgovorna za umor moža, ki ga lahko prevarana stori. Za umor bo odgovarjala žena. Če je bila prevarana to še ne pomeni, da ima zdaj pravico ubiti moža.
Jaz govorim o odnosih. Gre za soodgovornost pri dinamiki odnov, čustvene bolečine, odtujenost itd… Ne pa za odzive na podlagi teh bolečin.
Če moški pretepe žensko, ker mu je apriori nasprotovala in jezikala, za samo dejanje ni odgovorna žena, ampak za čustveno odtujenost, ki se zgodi zaradi njenega obnašanja. Vsak moški bi se lahko odzval drugače. Nekdo bi šel za par dni nekam, da ohladi jezo, med tem časom, pa bi tudi žena razmislila kaj je naredila.
Zato sem napisal:
Prevara pa je (med ostalimi vzroki in okoliščinami) posledica razočaranja.[/quote]
V tem primeru se lahko varajoči vedno izgovarja na nesoglasja, ki sta jih imela z ženo (in s tem izsili skok čez plot in ga prikaže kot upravičen). Čisto vsak par ima konflikte. To pomeni po tvoji logiki ima vsak moški in ženska pravico vsaj 10 krat prevarat svojega partnerja, ker vzroki za varanje se zgodijo vsaj 10 krat v vsakem odnosu.
Ni ti treba pretepst otroka, če ta naredi nekaj kar ti ni všeč. Ni treba prevarat svoje žene, če te ta prizadane.
Ženi ni treba prevarat svojega moža, če je ta pogledal lepo žensko.
V dinamiki odnosa ni vzrokov za varanje.
Opravičujem ga toliko kot opravičuješ ti nasprotovanje menjavi službe. V obeh primerih gre za izkazano nespoštavanje do partnerja. In izmaknil si se odgovoru na vprašenje: katero nespoštovanje tu ima večjo težo?[/quote]
Nisem opravičeval nasprotovanju menjavi službe v konkretnem primeru. Končno, tudi, če je nasprotovala, ali tu sploh gre za nespoštovanje? Lahko, da je samo povedala svoje mnenje. Kako potem naj primerjam kakšno težo ima katero nespoštovanje?
Nobeno nespoštovanje ni zaželjeno. V tem primeru pa gre namesto za soočenje s problemi v odnosu za umikanje v objem drugi ženski.
Če je šlo za nespoštovanje žene do moža ali se probleme rešuje z nespoštovanjem moža do žene, torej na kratko maščevanje?
Če te kdo ne spoštuje je to samo izraz, da nisi povezan sam s sabo in ti manjka samozavesti in samospoštovanja, odločnosti in vztrajnosti.
Zakaj imam občutek, da se moški počutijo užaljene, če jim kdaj kaj ženska reče ali nasprotuje? Mislim, da je današnji problem pri moških nesposobnost soočiti se z ženskim nasprotovanjem.
Zakaj mora moški ob vsakem problemu namesto, da se sooči z njim, past v objem druge ženske?
To je znak šibkosti in poženščenosti. Današnjim moškim manjka trdnost in jasnost idealov. Ob vsakem viharju v odnosu stisne rep med noge in išče ljubice-mamice.
Ni čudno, da današnje ženske pravijo, da primanjkuje pravih moških.
Rugelj, kje si?
(P.S. Rugelj je imel poanto, čeprav sem v njegovih teorijah pogrešal srčnost oz. duhovni vidik)
MOŠKI, KI IMAJO POSESIVNE ŽENE SHIRAJO,
ČE SE NE PODAJO NA POT (SLUŽBO) ODSOTNEGA MOŽA
POIŠČEJO SI PARALELNO ŽENO- LJUBICO,
ALI SE ZAPIJEJO,
V SKRAJNEM PRIMERU PA GREJO NA ŠTRIK.
Besede velikega Ruglja.
ZA ZDRAVLJENJE JE ZAHTEVAL PAR. OBA PARTNERJA. NE SAMO ALKOHOLIKA.
TRETJIH – VINOGRADNIKOV,PIVOVARNARJEV,GOSTILNIČARJEV NI ZAHTEVAL.
JIH NE OBTOŽEVAL ZA PIJANČEVANJE ALKOHOLIKA.
PRI PREVARAH JE ENAKO.
Ljubicam pa vsaka ćast. So super ženske, vredne vsega spoštovanja. Ker dajo moškim tisto, česar jim žene ne dajo, a bi jim po ZAKONU morale dati.
Če že iz ljubezni ne.
Ampak pred tujim pragom je lepše pometat.
Razjasnitev besed Ruglja:
moški si sami izbirajo svoje partnerice. Naj se soočijo z njeno temno plat.
Tudi, če ima nekdo posesivno žensko ali jo je treba varati? Ni treba. Moškemu je mesto ob svoji partnerici in njej v pomoč pri razjasnitvi njene posesivnosti. Ne pa bežanje od problemov v smislu varanja, zapijanja ali samomora.
Sem prebral Rugljov članek na temo “mamini sinčki”. Zelo poudarja pomen kvalitet, ki naj bi jih imel moški: odločnost, vztrajnost, jasen namen (ne sebičen namen). Kot sem že rekel: Rugelj je imel poanto, ampak mu je manjkala duhovna plat (tako kot ga jaz gledam).
Ženske imajo moč, za katero moški napačno domnevajo, da je obrnjena proti njim. Moški se mora naučiti to žensko energijo uporabiti za uveljavljanje duhovnih kvalitet: pravičnost v družini, iskanje notranje sreče…
Če se moški ne zna soočit s konflikti v odnosu bo bežal iz zakona.
Nihče ne pravi, da so ženske popolne, ampak to ne opravičuje varanje.
Za probleme v odnosu sta vedno odgovorna oba partnerja. Ne tretji. Tretji je soodgovoren za nastal ljubezenski trikotnik in bolečine, ki nastanejo ob tem. To sem pa zdaj že res ene 10 krat napisal.
Pri tretjem odstavku pa domnevam, da je avtor mislil na seks. Če pa moški ne zna pristopit do ženske in njenega srca, potem seksa verjetno ne bo dobil. Ženska ni vagina na dveh nogah, ženska je čuteče bitje. Ženska ni stroj za zadovoljevanje moških seksualnih potreb, ženska je bitje, do katere je temu primerno treba pristopiti.
Ko moški osvoji srce svoje ženske, potem zraven pride tudi njeno telo.
Jonson, se ti ne zdi, da malo preveč moraliziraš? In vedno znova poudarjaš vrednote, manj pa razumeš, da smo ljudje SAMO ljudje, da smo človeški, da delamo napake. Tako eni kot drugi. Tako mož, ki prevara ženo, kot ljubica, ki gre zavestno v afero s poročenim.
Če bi bil svet po tvojem okusu, bi bila to ena sama pravljica.
Še besedo o ljubicah: vem, da je nekaterim to zelo težko prebavljivo in da ženske v bistvu ponižujejo s tem, ko jim pripisujejo pretirano čustvenost, vendar je možno, da je ljubica samo ženska, ki si VZAME in si JEMLJE enega tipa (pa naj bo poročen ali samski), ker ji je všeč in ji odgovarja v seksu. Poznam primer “serijske podiralke poročenih moških”. Zakaj poročenih? Je rekla da zato, ker so VARNI. Ker ona noče imeti tipa na glavi, prati njegovih umazanih gat, likati srajc, in ga obletavati spredaj in zadaj. Raje je sprejela darila in ugodnosti od poročenih moških, z njimi ni nikoli razpravljala o tem, da bi kdo od njih pustil ženo in o kakšni skupni prihodnosti. Tako ji je odgovarjalo. Zakaj nekateri ne morete tega sprejeti?
Ne, ženske so za nekatere še vedno pretirano čustvene cmere, ki se bolestno navežejo na vsakega “jebača”, si nujno želijo z njim otroke, družino, skupne dopuste, bla bla bla. Pa kaj še! Vse ženske niso take.
Kakšno moraliziranje? Gre za “živeti kvalitetno”.
Če oče reče otroku “ne na cesto”, je to za otroka moraliziranje, ker ima občutek, da mu krati svobodo. Ampak iz perspektive očeta je to dejanje ljubezni, ker je s tem obvaroval otroka pred možno nesrečo.
Človeštvo si samo ustvarja trpljenje ali “pravljico”. Mnogi ljudje niso sposobni delati dobrih stvari, ker ne verjamejo v dobro (verjetno zaradi razočaranja ker je nekdo slabo delal z njimi), zato raje delajo slabe stvari, ker se edino v trpljenju počutijo varne.
Kakšno družbo ustvarjamo, takšno jo imamo. Nihče nam ne odvzema sreče, razen sami sebi in v odnosu z drugimi ljudmi.
Na napake se sklicujemo, ko gledamo na preteklost in ne ko govorimo o sedanjosti in prihodnosti, ker se rado dogaja, da bomo našo zavestno napačno dejanje že vnaprej opravičili s prijazno etiketo “napaka”. Napake se nikoli ne dogajajo načrtno!!
Nisem pisal kako bi morali delovati v preteklosti. Jaz pišem, kako moramo delovati v prihodnje. Če bi govoril za pretekla dejanja, potem je to obsojanje, ko pa govorimo za naprej, potem je to skrb in učenje (za otroke pač moraliziranje).
Tega trenutka obstaja 10 krat več samskih moških, ki iščejo ženske samo za seks. Takim ni treba ne kuhati in ne prati, samo postaviti noge narazen. Zakaj potem iskati poročene moške, ki imajo doma družine in žene, ki si ne želijo, da bi jih njihov mož varal.
Ne moremo tega sprejeti, ker se nekdo vmešava v obstoječi odnos in v družine in to prinaša samo trpljenje in bolečino in nič drugega.
Domnevam, da to piše moški, ki ne pozna ženskih src.
Seks ni smisel življenja. Je le del globokega odnosa. Vsak človek si želi ljubiti in biti ljubljen. Tudi moški imajo čustva. Ne vem zakaj tako poniževati ženske, kot bi bile stroj za seks.
*Ljubicam pa vsaka ćast. So super ženske, vredne vsega spoštovanja. Ker dajo moškim tisto, česar jim žene ne dajo, a bi jim po ZAKONU morale dati.
Če že iz ljubezni ne*
Mislim predvsem na razumevanje,podporo,toplino,empatijo,spoštovanje,šele za tem pride dober sex.
Paru v zgornjem primeru je tega manjkalo. Žena ni bila sposobna čutiti z možem njegove stiske in muke na delovnem mestu.Bolj so ji bile pomembne finance kot srečen in zadovoljen mož. On pa se ji je kot vedno podredil.
Komanda je padla.
In se je zgodilo. Našla sta se dva razočarana in zavrnjena(od svojih partnerjev) človeka.Človeka,ki razumeta stisko in težavo drug drugega.
Koliko je vreden objem človeka, ki te razume in čuti s teboj?
Dajanje možu še ene šanse, dejanje, ki mu ga bo tako kot vse ostalo nenehno metala pod nos.Kaj vse ona naredi zanj!Kakšna ljubezen!
Še eno šanso pa je v bistvu dobila žena. Da popravi svoj odnos do moža.Da se do njega tako obnaša. Da ga razume,upošteva,podpira,spoštuje in ceni kot človeka.Ne samo kot financerja komotnega življenja.
Ljubeča in čuteča žena bi se odrekla nekaj evrom za srečo in nasmeh na moževem obrazu.Nić ni bolj osrečujočega.Doživeto.
Njuno zgodbo si napisal iz svojega razumevanja. Pa je bilo res tako? Je bila res tako pasja on pa ubog, nerazumljen in zavržen?
Praviš (tako kot zgodbo vidiš ti), da se ji je podredil. Zakaj pa? Je to odnos? Odnos je tu zato, da se naučiš umirjeno in jasno zastopati svoja stališča in svojih potreb. Torej je on tisti, ki je spodletel v komunikaciji, ko je pobegnil od “krute” žene, ki je od njega “zahtevala”, on pa je moral “ponižno” ubogati.
In je našel tolažbo pri drugi ženski, ki je tudi potrebovala tolažbo.
In sta si dala objem vreden človeka, ki te razume in čuti s teboj. In potem je slučajno nekaj padlo v njeno vagino. Iz razumevanja in sočutja zgleda.
Tudi, če najdeš prijatelja, ki te objame in razume in čuti s teboj, še nisem videl, da bi prijatelji seksali med sabo vsepovprek.
Ali objem razumevanja in sočutja ni bil dovolj, da se je potolažil?
Dala mu je šanso, ker jo je prevaral! Ni mu dala šanso zaradi drugega razloga, kot ti misliš. Tudi ona se je naučila nekaj iz tega problema, kot je napisala.
Do varanja ni bilo treba priti.
J.R. – odlično napisano. Trikotniška razmerja niso nujno stereotipno razdeljena po vlogah, kjer je žena absolutna pozitivka, ljubica pa negativka. Kar nekaj zgodb sem lahko opazovala, kjer je bila situacija takšna, kot jo opisuješ. Upam si trditi, da je precej primerov, ko varajoči (moški ali ženska) iščejo čustveno oporo ter bližino in nikakor ne samo seks. V sočloveku najdejo sorodno dušo; družijo jih enaki pogledi na življenje, vrednote, vizija in cilji. Porodi se zaljubljenost, ki preraste v ljubezen. V zrelih letih zna biti tudi ta zrelejša, trdnejša. Ne, varanje ni vedno le valjanje po motelih in trošenje denarja za darila ljubici, medtem ko uboga žena izgoreva za družino. Varanje ima lahko tudi drugačen obraz. Ure in ure dela ljubice, ki zastavi svoj strokovni ugled, da rešuje svojega ljubega, ki se je znašel v krizi (poslovni in osebnostni), medtem ko je njegova žena “preobremenjena” s pohajkovanjem po BTC. In zgodba ni osamljena.