Živjo,

Imam dve vprašanji glede bipolarne motnje, ki jo ima mož (pravzaprav me zanima vaše mnenje).
2x hospitaliziran, 1 leto od zadnje epizode. Terapija je litij in seroquel, ki jih jemlje redno in po navodilih. Zanima me, kako je možno, da kljub temu pride do poslabšanja (trenutno je zelo zmerno hiperaktiven, ne more pa spati več kot 5 ur skupaj na noč). Kaj se poleg zdravil še da narediti ?
In drugo vprašanje: kakšna je možnost, da to motjo podeduje tudi otrok ? Razmišljava namreč o naraščaju, mene pa je blazno strah, da ne bi te bolezni imel tudi otrok ? Je bipolarna motnja res odvisna samo od genske predispozije ali ima nanjo vpliv tudi okolje, vrsta vzgoje, itd.
Hvala za mnenje.

SPoštovani,

glede na to, da pravega vzroka ne poznamo, nimamo vzročnega zdravljenja. Z zdravili se verjetnost ponovitve zmanjša. Omilimo bolezenski potek. Poleg zdravil je pomembno tudi kako posameznik obvladuje svojo motnjo, kako zgodaj prepoznava spremembe bolezenskih faz.
Na Polikliniki na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo poteka izobraževalni program namenjen razpoloženjskim motnjam, v Polju pa program namenjen shizofreniji in ostalim psihotičnim motnjam. Priporočam. Možev psihiater naj vas usmeri na pravega.

Vzroki za bipolarno motnjo:
-biološki faktorji (motnje v biogenih aminih, drugih nevrokemičnih faktorjih, motnje nevroendokrine regulacije…)
-genetski faktorji (50% oseb z bipolarno motnjo I ima vsaj enega starša z razpoloženjsko motnjo, pogosto z depresivno motnjo, če ima eden od staršev bipolarno motnjo I, je 25% verjetnost, da bo imel razpoloženjsko motnjo otrok)
– psihosocialni faktorji (življenjski dogodki in stresorji okolja, osebnostne značilnosti, psihodinamski faktorji).

Kot vidite, še zdaleč ni tako enostavno, vzrokov je veliko in med osebami z bipolarno motnjo ni pravilo, da so bolni njihovi starši.

Pogovorite se o tem z moževim psihiatrom.

lp

Ponovno pozdravljeni,

Tokrat pišem v precej slabšem stanju 🙁
Vendar mi vaši odgovori pomagajo, pa se še enkrat obračam na vas.
Mož ima krasno psihiatrinjo in sva šla do nje. Predpisala mu je Haldol (macola verzija 10kapljic na rundo, dokler ne zaspi skupaj z Rivotrilom 0,5mg pol tablete) ter zvišala dozo litija in Seroquela (le-tega na 100g/dan, zvečer). Mož je spal praktično 14 ur v dnevu in pol. Super. Nakar sva po navodlih prekinila s Haldolom in Rivotrilom in mislila sem, da bo šlo na bolje. Da se bo začel počasi umirjat. Po dveh dneh je sam itazil željo, da se vrne na Haldol/Rivotril kombinacijo. Od takrat (4 nazaj) jemlje Haldol in Rivotril 3 ure pred spanjem na vsako uro in nato še redno terapijo. Spi recimo od desetih do petih, šestih zjutraj, nakar vzame še 5 kapljic Haldola in dremucka/spi do sedmih. Je to dober znak ? Počasi sva Haldol zmanjševala na 5 kapljic na rundo.
Problem je v tem, da ne vidim izboljšanja ? Je še prezgodaj ? Koliko časa traja, da se taka blaga do srednje močna epizoda ob teh zdravilih vrne v prvotno stanje ? Ni sicer več tako ekploziven, ampak sedaj je tako nemiren, da pleza po stenah. Pravi, da misli ne begajo, ampak telo je nemirno ko sam vrag. Poleg tega se mi zdi, da je postal malce bolj megalomanski (sicer ne še manična verzija megalomanstva, ampak dozdeva pa se mi). KOncentracije ni, fokusa tudi ne. V službi si je vzel dopust, tako da se izogiba vsem stresorjem.
Mož je bil že dvakrat hospitaliziran (ni jedel nobenih tablet). Sedaj me obliva groza, iskreno rečeno imam prave panične napade, ko doživljam deja-vu. Bi morala biti bolj potrpežljiva ?
Če strrnem, naj nadaljujemo s Haldolom + Rivotrilom ? Zakaj je nemiren (bolezen ali stranski učinek Haldola) ? Bi bilo morda pametno povečati Seroquel, ki ga odlično prenaša (samo vaše mnenje, vsekakor se bova posvetovala z njegovo prihiatrinjo, ki pa je žal ravno ta teden odsotna) ? Naj mu, ko je nemoren pustim, da dela kar hoče (po naravi je športnik in ni navajen ležat na kavču) ? Koliko časa traja, da se zadeva povrne v normalno stanje ?
Jaz trenutno jem Xanaxe 0,25mg, ker se ne uspem več kontrolirat zaradi strahu (ankiozni napadi). Zato vas res lepo lepo prosim za mnenje. Kot sem rekla, k njegovi psihiatrinji greva v ponedljek, ampak vmes je še vikend 🙁
Hvala za pomoč in razumevanje.

Spoštovani!

če sem prav razumela jemlje Seroquel 100 mg/dan. To je nizek odmerek, tako da je verjetno v uvajanju?
Dokler se stanje ne umiri se mi zdi nesmiselno “šparati” na zdravilih. Seveda – upoštevati je treba stranske učinke. Haldol lahko povzroča nemir, ki je objektiven, ko je pacient nemiren in ga sili v gibanje (ima nemir v nogah) ali pa je subjektiven in ga je težko razmejiti od tesnobe. Proti stranskim učinkom pomaga Akineton, ki pa ravno proti nemiru ne deluje najbolje. Zato uporabljamo pomirjevala. Rivotril je pomirjevalo in stabilizator razpoloženja.

Če se nižanje ne obnese, predlagam, da ne nižate. Ostanite na odmerku, ki dobro služi. Enako bi bilo v bolnici. Klinična slika je tista, ki nam narekuje nižanje ali višanje odmerka.

Haldol kapljice so dveh vrst: šibke 2mg = 20 kapljic in močne 10 mg = 20 kapljic.
Rivotril je v tabletah po 2 mg in 0.5 mg. Max odmerek je 15 mg. Max koncentracijo doseže v 1-4 ure. Tukaj imate še veliko rezerve.

Zaenkrat toliko. Za vsa nadaljna vprašanja sem na voljo tudi med vikendom (pri računalniku sem pogosto in obljubljam, da se bom potrudila, da vam odgovorim čim prej).

lp

Pozdravljeni,

Najlepša hvala za odgovore, ne vem, če si lahko predstavljate, kako pomirjujoče je, da lahko berem vaše odgovore.
Situacija je sledeča: včeraj zvečer sem se po telefonu slišala z moževo psihiatrinjo in se je odločila, da ga vzame s Haldola, ker je bil res prehud nemir. Poskusili bomo s Serquelom. Namreč, ko je pred letom prišel iz bolnice je šel na terapijo litija in seroquela, s tem da se je Serquel v tem lelu postopoma znižal na 25mg/dan (zvečer). Ko se je začela ta epizoda in je šel mož sam k svoji prihiatrinji, sta zvišala dozo na 100mg/dan plus terapija, ki sem jo opisala zgoraj. No, po včerajšnjem pogovoru je terapija sledeča zvečer 300mg Seroquela, 2,5 tablete litija (quilonorm retard – 450mg litijevega karbonata) in 1 tableto Rivotrila. Zjutraj še 200mg Seroquela. Generalno se mi zdi, da mož Seroquel bolje prenaša, to je bilo tudi mnenje zdravnice.
Tablete smo zvečer vzeli in seveda so ga “zadele ko mambo”. Tudi naravnost hodit ni mogel. Spal je 8 ur (je to dovolj, glede na dozo ?). Ko je zjutraj vzel še 200mg ga je spet zadelo in postal je zelo jezen, zakaj je tako zadet. Čez 5min se mi je opravičil, da je vzkipel. Hkrati ima še probleme z uriniranjem (ne gre in ne gre – a je to zaradi Haldola ali zaradi Seroquela in ali bo kaj bolje). Trdi, da ne bi rabil tako močne doze jemat (ali pravilno sklepam, da to pomeni, da je rahlo neobjektiven ?). Nemir se je sicer umiril, vendar pa imam občutek, da je malo bolj high – glasnejši, boj vsiljiv doljudi, malo bolj jezen.
Poleg tega za povečanje doze krivi mene, ker da je zdravnica zato, ker sem jaz tako panična, njemu dala tako “macola” dozo.
Kar me čisto mede je to, da smo sedaj že več kot en teden na terapiji, ki naj bi ga znižala, pa ne opazim nobene razlike oz. če se umiri en sindrom, vznikne drugi. Ali je vsaj to, da spi, dobro znamenje ?
Sploh ne vem, kaj naj delam z njim. Naj mu pustim, da gre ven iz stanovanja (trenutno je šel za 3 ure v službo), da dela kar mu paše in naj skrbim samo za to, da bo jedel tablete ali naj ga omejujem/dovoljujem, kar ga ponavadi samo razjezi ?
In še to: ali je možno, da pri vsej tej okrepljeni terapiji, ki jo jemlje, da ga vseeno odnese v manijo ? Oziroma ali je možno, da ta terapija postavi zgornjo mejo, čez katero ga ne bo odneslo pa je pač treba čakat, da se hiper stanje samo izpoje ? Njegova zdravnica pravi, da če bo jedel to terapijo, se zna do nedelje umirit na neko boljše stanje, potem pa še kakšnih 14 dni, da bo na normali. Je to realno ?
Zadeva je resnično naporna, ves čas ga opazujem, čakam, čakam, da bo kaj bolje, na vznoter me trga, ne smem mu pokazat. Najraje bi se umaknila nekam, pa e je preveč strah za njega, strah da se bo poslabšalo, da bo prešlo v manijo, da ga bomo spet kje lovili. Hkrati pa moram še sebe mirit, ker sem čisto panična (priznam).
Najlepša hvala za vaše mnenje in pomoč.
Držimo pesti 🙂

Spoštovani,

težave z odvajanjem vode, bi pripisala Haldolu (antiholinergični učinek). Upam, da bo zdaj, ko ga nima kmalu minilo (pomaga točenje vode).

Da je dobro spal je dober znak. Ko se bo telo navadilo na odmerek ne bo več tako hudo, je pa to zanj nedvomno stresno: da mora jemati zdravila, ki ga podrejo, da hoditi ne more. Jaz večkrat rečem, da je škoda manjša, če pacient hudo obdobje prespi kot pa da leta naokoli in si dela škodo.

Seroquel naj ostane, v Rivotrilu imate rezervo za čez vikend.

O tem kdaj bo konec težko rečem, prejšnje epizode vam lahko nakažejo potek.

Glede omejevanja pa tole, sami ste ugotovili, da ga to razjezi. Najbolj nujno je, da jemlje zdavila. Usmerjajte ga v šport, delajte na tem, da vam zaupa, da sodeluje, vse ostalo ni tako pomembno.

Pišite še.

Ne morem verjet, da ste že odpisali !!! Ker sem vas ravno ujela na račulaniku očitno (jaz pa sedim pred mojim in čakam, da se boljša polovica vrne domov) še tole vprašanje, ker mi še vedno ni jasno: se lahko kljub tej terapiji razvije polno manična epizoda oz lahko bolezen še nepreduje ?
Miljonkrat hvala.
(če ni vedela kam, bi vam poslala eno veliko čokolado)

Spoštovani,

žal se lahko razvije manija kljub terapiji. Dober znak je, da je po terapiji zaspan, torej deluje. Zato bi bila na vašem mestu optimistična.

Hvala za čokolado.

Lp

Pozdravljeni,
Spet jaz 🙁
Zadeve so kritične. Pišem iz prijateljičinega računalnika, ker sem se danes ob 6h zjutraj zatekla k njej.
Moz je sicer zvečer ob 23h vzel Seroquel 300 in litij in Rivotril, ampak praktično se je zbujal na vsako uro (wc). Ob pol šestih zjutraj je vzel še 200 Seroquela. Ni mi deloval toliko zadet kot dan poprej in manj zaspan.
Jst nisem več mogla zdrzat in sem šla k prijateljici. Ob osmih me je ze klical, da rabi avto, nakar je šel s svojim. Kot sem uspela dognati je okoli 9h šel k prijatelju na klepet (tega prijatelja je videl prvič po 1,5 letu, vmes nista imela stikov.) Nato je rekel, da gre plavat, se premislil in prišel do mene. Pri meni je zdrzal pol ure. Beseda je nanesla na bolezen in so spet bili izbruhi, čeprav se trudim bit nezna in mehka kot se le da. Sicer se je hitro pomiril. Ob 12h je odšel, rekel da gre na kosilo, nato domov vzet 100 Serquela in počivat. Vendar dvomim.
Včeraj je bil pri nas tudi najin prijatelj, ki je imel 1x epizodo manije (tudi hospitaliziran, vendar sedaj ze 3 leta bo) in je bil z mano in mozem tudi pri prejšnji epizodi (on mi ga je pomagal spravit v bolnico). On mi je zelo pomagal prvič, ker res takoj vidi kako je z mozem. Tudi on pravi, da so zadeve zelo kritične. Če poskušam strnit, so simpromi sledeči:
– nenadno obiskovanje prijateljev in znancev (s katerimi prej ni imel stika tudi do 2 leti)
– eksplozivni izbruhi, še posebej če mu poskušamo pojasnit, da je bolj bolan kot misli in da naj bo doma in počiva
– popolna nezmoznost poslušanja drugih in koncentriranje na to kar govorijo
– preagresivno govorjenje
– zelja po novih stvareh (očala, slušalke, jeep, kanu), sicer se pri velikih stvareh bremza, pri malih pa ne
– popolno nesprejemanje mnenja drugih
– tezave s spanjem (kljub terapiji)
– hitro spreminjanje načrtov (najprej gre plavat, čez 2 minuti na fitnes,nato tečt,…)
– izjemno defenzivno vedenje (čeprav se vsi trudimo biti zelo zelo nezni z njim, ampak če se ne strinjaš absolutno z njim, verbalno napade, rata tečen)
– nestrpnost in nemirnost (dvomim, da bo zdajle lahko doma 3h počival po Serquelu kot sva se dogovorila)
– ni sposoben oceniti, kako zelo je ze high
– ze ima variante “hišica na podezelju”, “narava v Sloveniji je čudovita”, spet bi šel tečt na Pokljuko

Mislim, da je padel čez mejo. Srce me boli, ampak tableti ne deluejo in mu gre samo še na dol.Jst mu ne morem več pomagat, ker sem sama zlomljena.
Kaj naj naredimo ? Obstaja kakšna varianta razen Polja, kamor bi šel za kak teden, da bi samo spal ? Naj ga peljemo v Polje ? Če ne, kaj naj naredim ??
Prosim pomagajte, ker si sam več ne more, jaz sem pa tudi ze popolnoma nemočna, psihično in fizično uničena.

Hvala

Spoštovani,

vsekakor ga odpeljite v Polje. Druge možnosti nimate. Običajno je prej bolje kot kasneje.

Pišite.

Pozdravljeni,

No, peljali smo ga tja in po pogovoru z zdravnikom, ki mu je dal na izbiro ambulantno zdravlljenje (z opozorilo, da če pade čez mejo, bo štala) in hospitalnim, je mož razmislil in si izbral hospitalno, Zdravnik je mojemu prijatelju, ki je šel zraven (tudi zdravnik) rekel, da redkodaj prida tja tako priseben pacient 🙂 Tako da, ja, kljub temu, da je priseben, je še vedno očitno dovolj bolan, da so ga vzeli noter.
Sedaj pa nekaj vprašanj (priznam, bolj za mojo dušo):
– glede na to, da je v prejšnji epizodi prišel noter popolnoma psihotičen in ostal 3 mesece, tokrat pa je šel noter pravzaprav še ne popolnoma maničen (nekje po naših izračunih 7 tednov prej kot pri prejšnji epizodi) bo verjetno manj časa noter, kajne ? Vem, da je v psihiatriji težko karkoli napovedat, ampak za svojce je odrešujoče (tudi zaradi organiziranosti življenja), da se nam da vsaj približen okvir. Glede na zgoraj napisano bi po moji laični logiki rekla 6-9 tednov (če ne bo nepričakovanjega poslabšanja). Sem se močno zmotila ?
. prejšnjič ko je prišel noter psihotičen so ga dobesedno zatolkli z zdravili (skoraj nezmožnost hoje, slina iz ust,…). Bodo sedaj, ko je toliko prej prišel, kaj bolj nežni ? Saj vem, da ga morajo zadet, ampak a ga bodo spet “scvrli” – pardon izrazu.
Res hvala, da lahko takole komuniciram z vami, pomaga bolj, kot si lahko sploh predstavljate.
Lep večer.

Spoštovani,

žal vam res ne morem dati časovnega okvira. Počakajte nekaj dni. Potem bo laže napovedovati.
Predpisovanje zdravil je v psihiatriji zapleteno. Najtežje je čakanje. Za vse vpletene strani.

Zdaj je čas, da si vzamete čas zase. Poskušajte se umiriti, sprostiti in si odpočiti. Za načrtovanje boste imeli dovolj časa.

Lp

Ponovno pozdravljeni,

Pravzaprav sem prepričana, da vam grem že na jetra 🙂
No tokrat imam pravzaprav vprašanje glede sebe: je normalno, da imam sedaj, ko je mož na zdravljenju (in baje dobro reagira) sama precejšnje anksiozne težave – po glavi mi šibajo same slabe misli, ko se izkaže, da je ena napačna in da je vse OK, takoj najdem drugo negativno in se matram naprej. Vsi (s psihiatrinjo vred) gledajo na tole epizodo pravzaprav zelo pozitivno, ker se je mož veliko naučil in izboljšal od zadnjič, čeprav je še prostor za dodatne izboljšave, le jaz nisem sposobna zadeve realno pogledat.
Izjemno slabo spim (zvečer vzamem 1/2 Dormicuma 15mg, ki pa drži samo 3h, potem še 2 h rahlo spim, nakar je konec) in sem že čisto sesuta.
Zjutraj pred službo vzamem 1/2 ali 1 tableto 0,25mg xanaxa, da vsaj malo ustavim te nenehne pretirano strašljive misli in brskanje po svoji glavi in da lahko delam.
Anksiozne napade sem imela prvič pred 4 leti in in je trajalo kake 2 meseca, da sem se k sebi spravila, brez tablet.
Lahko naredim še kaj, razen tablet in nenehnega prepričevanja same sebe, da naj se neham mrcvarit ?
Ne me narobe razumet, zelo dobro poznam moževo bolezen, vem da se zadeva lahko ponovi, kljub zdravilom. Vem, da se verjetno spet ponovno s tem sprijaznjujem in so anksioznosti delno vzrokovane tudi zaradi tega.
Hvala za mnenje in nasvet.

Spoštovani,

prosim, kadar vas piči, pišite. Nikar se ne obremenjujte. Jaz bom vesela, če vam bo odleglo.

Zaposlite se z dejavnostmi, ki okupirajo misli in telo (to je lahko reševanje križank ali sudokuja, ki je zdaj popularen. Ali generalno pospravljanje omare. Ali pokličite mamo ali prijateljico in se pogovarjajte o stvareh, ki se ne tičejo vaše anksioznosti). Misli poskušajte aktivno preusmerjati na prijetne vsebine. Če je hudo pa odštevajte 7 od 1000 ali 100, preštevajte predmete v okolici ali podobno. Nekaterim pomaga poslušanje glasbe. Raziščite kaj vam dobro služi. Načeloma vam lahko pomaga sproščanje: dihalne tehnike, avtogeni trening in drugo. Na koncu koncev pa si vzemite tudi čas (enkrat na dan, ne več kot pol ure)za spopad z mislimi. Preverjajte jih, če ne držijo, je res nesmiselno, da vam povzročajo težave.

Uporabite strategije, ki so vam koristile pred 4 leti.

Uredite si prehrano, začnite se sprehajati ali rekreirati. Če težav ne boste mogli obvladati v doglednem času, si poiščite pomoč.

lp

Ali naj vsaj zdaj, ko je zadeva precej akutna jemljem Xanaxe in koliko ?

Namreč vsak dan moram it v službo in se prebit čez dan in zaenkrat taka mala doza (vsaj mislim, da je mala) kar pomaga (čeprav misli še dirkajo). Se pa tudi poslužujem vseh možnih tehnik – praktično ko utopljenec grabim po vsem, tako da hvala za še dodatne nasvete.

Pa še tole, v navodili pri Xanaxih piše 3x dnevno po 0,25mg do 0,5 mg. Jaz torej sedaj jemljem samo 0,25mg na dan. Ali če jih vzamem zvečer pomagajo tudi pri spanju ? Ker to je tisto kar res ubija… ko se zbudiš ob pol treh zjutraj in potem samo še mislimš in misliš 🙁
Aha, ko sem že pri stvari, je kakšna razlika med Ansilanom ali Xanaxom, doma ima namreč tudi Ansilan 10mg od enkrat prej, pa ne vem, kaj je bolje zdajle jemat.
Ampak, jst se ne dam… borim se dalje.
Hvala za nasvet.

Zdravila, ki jih omenjate so pomirjevala (Dormicum, Xanax, Ansilan), ki imajo to lastnost, da povzročajo odvisnost. Pri rednem jemanju se razvije toleranca in je potrebno za isti učinek jemati vedno včji odmerek.

Dokaj varno je do 4 tedne, po tem času rednega jemanja pa je nevarnost za razvoj odvisnosti povečana. Torej če je kriza jih nekaj dni jemljite redno (kar Xanax, ki ga že imate in poznate). Odmerjate ga lahko do 3x na dan Pomagal bo tudi zaspati. 0.25 mg je najnižji odmerek.

Zdravila izbora za zdravljenje anksioznosti so pravzaprav antidepresivi, ki nimajo te lastnosti, da bi povzročali odvisnot, je pa treba nekaj časa čakati na učinek. Morda bi bilo za vas vseeno najbolje, da se odpravite do svojega zdravnika? Da najdete nekoga, ki bo imel zdravljenje vaših težav z zdravili pod kontrolo in vam dajal vse potrebne informacije?

lp