Bipolarna motnja?
Pozdravljeni.
Sem skoraj 23-letna študentka. Pred letom in pol sem imela popolno življenje. Obisk faksa, ki sem ga izbrala je bil super, imela sem fanta, vse je bilo prelepo. Počutila sem se kot v raju, kot da je nebo odprto zame in za vse moje želje. Bila sem neznansko srečna. Vsake malenkosti sem se pretirano veselila. Večkrat sem se od same sreče celo jokala. To je trajalo približni 4 mesece in se vedno bolj stopnjevalo. Nato me je na lepem (ob začetku novega študijskega leta) začela močno boleti glava in glavobol ni popustil. 7 mesecev je bolelo in tiščalo pa nihče ni ugotovil kaj mi v resnici je. Skozi sem dala neštete preiskave. Moje razpoloženje pa je takoj, ko se je glavobol začel, začelo padati. Nič več sreče in veselja. Živela sem iz minute v minuto, večkrat na dan jokala, mislila na smrt in se enkrat že skoraj ubila. Po sedmih mesecih bolečin so me začeli zdraviti z antidepresivi (Ecytara) in antipsihotiki (Torendo) – to jem še zdaj. Počutje se je počasi izboljšalo in začela sem “normalno” živeti. Moje življenje pa še zdaleč ni normalno. Zelo sem se spremenila. Nič več vesela in nasmejana deklica, ampak tečna, naveličana vsega. Želim si spet biti srečna kot nekoč. S fantom sva se razšla, ker sem imela drugega. Še danes se ne morem odločiti s katerim bi bila – ves čas oklevam med dvema. Staršem in prijateljem že grem na živce, preseda jim to moje menjavanje fantov. Jaz pa se enostavno ne morem odločiti. Nekaj časa sem z enim, sem v to stoprocentna, potem me spet nekaj “piči” in sem z drugim itd. Počutim se kot zguba, ki ne ve kaj hoče. Pred kratkim sem izvedela, da ima babica bipolarno motno (prej sem mislila da je depresivna), zdravi se z antipsihotiki, antidepresivi in litijem. Ko sem začela malce brskati po informacijah, sem ugotovila, da mi je ta diagnoza pisana na kožo. Tudi jaz sem imela zelo močno manično fazo, takoj za tem pa depresivno fazo. Moje razpoloženje nenehno niha. En trenutek sem srečna, da bi objela ves svet, že naslednji trenutek pa čisto na tleh, da bi se najraje ubila. Ti občutki so zelo zelo intenzivni in realni. Moj psihiater mi nikoli ni omenil bipolarne motnje. Ko pa me je vprašal česa si najbolj želim, sem rekla, da biti nenormalno srečna kot takrat pred depresijo. In je rekel, da je biti tako srečen nevarno. Da sem stala na robu in padla v prepad. Zanima me, če je možno, da gre za bipolarno motnjo? Ali bi bilo dobro, da se zdravim z litijem? Ali naj grem na psihoterapije? Psihiater me samo vpraša kako sem in kaj se mi dogaja, drugo pa nič. Občutek imam, da tja hodim res za brezveze, saj mi ne pomaga, napiše mi le tablete. Kaj naj storim?
Pozdravljeni,
iz napisanega vam ne znam povedati ali gre za bipolarno motnjo ali ne, vendar to ne vidim kot pomembno iz vidika psihoterapije. Simptom je znak, ki kaže na nek globlji, notranji vzrok, ki vam povzroča težave (tudi v obliki depresivnega razpoloženja, nizke samopodobe, niste veseli itd.). Pomembno je, da ozavestite in čustveno predelate tisto, kar vam (prikrito) povzroča simptome. Kaj pa se je dogajalo takrat, ko vas je nenadoma začela boleti glava? Vam pride kaj na misel? Kakšen dogodek, vaše notranje dogajanje ipd?
Morda bi bilo smiselno, da poizkusite s psihoterapijo in na ta način raziščete svoje notranje dogajanje ali pa si poiščete kakšen drug, za vas smiseln način.
Glede zdravil vam težko karkoli svetujem, saj nisem zdravnik, vam pa lahko povem, da tovrstna zdravila ne zdravijo, ampak lajšajo simptome, vzrok pa ostaja.
Sem vam odgovoril? Če imate še kakšen komentar ali vprašanje pa kar izvolite.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
že več let trpim za depresijo, nekaj časa (4 leta) sem se tudi zdravil s Cipralexom. Ker ni bilo več nekega efekta in imam občutek, da bi rad to rešil brez kemije sem ga postopoma opustil. Prav tako ne hodim k psihiatru, hodim pa na terapije ki pa delujejo bolj kot obliž na odtrgani okončini -skoraj nič.
Zanima me ali se mi je depresija spremenila v manično depresijo?
Stvar je v tem, da se mi razpoloženje znotraj nekaj ur lahko spremeni iz žalosti v “normalno” ali pa celo rahlo dobrovoljno stanje, pa tudi obratno.
Primer, če ocenim razpoloženje na lestvici 1 do 10, kjer za 1 velja, da je to občutek totalne depresije ko želim storiti samomor, 5 je srednje normalno razpoloženje, 10 je pa evforično veselo stanje (do te točke ne pridem nikoli). Na podlagi te lestvice bi se lahko ocenil, da se mi lahko stanje v enem dnevu spremeni iz 4 na 2, pa potem vse na 6-7, pa potem spet navzdol na 1-2.
Skratka nihaji so lahko znotraj dneva, ali pa celo znotraj nekaj ur. Sicer imam te nihaje kadar sem sam osamljen, dobro razpoloženje pa ko sem v družbi, ali pa kar tako ker se zbudim boljše volje.
Ali bi to lahko bila bipolarna motnja? Je namreč hudo, ko se zalotim, da sem dobre volje, pa se zavedam da bom lahko nekaj ur kasneje že spet razmišljal kako bi se ubil ker enostavno nima več smisla, niti ni več smisla. Niti se nočem več truditi.
Pozdravljeni,
kolikor slišim ne gre za bipolarno motnjo, ampak za občasno izboljšanje vašega razpoloženja. Za natančno diagnozo se boste morali obrniti na psihiatra.
Skušam razumeti vašo stisko in slišim, da vam je hudo. Imate trenutke, ko ne vidite smisla in so trenutki, ko ste dobro razpoloženi. Nihaje občutite kadar ste sami in osamljeni, dobro razpoloženje pa čutite, ko ste v družbi ali pa, ko se zbudite boljše volje. Torej si lahko aktivno pomagate tudi s tem, da ste več v družbi, obiskujete družabne dogodke, srečanja ipd.
Ali se ukvarjate s športom, imate kakšne aktivnosti? Priporočljivo je, da se poizkusite čimveč gibati. Omenjate, da hodite na terapije, ki pa vam ne delujejo skoraj nič. Na kakšno vrsto terapije hodite? Koliko časa? Ste svoje težave zaupali še kakšni osebi, ki ji zaupate?
Včasih lahko občutimo, da v življenju ni smisla, vendar to še ne pomeni, da ga dejansko ni. V določenih trenutkih ga morda le težje vidimo.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
prosim za nasvet. Sem 5 mesecev v razmerju z moskim, ki mi je 2 meseca nazaj povedal, da ima bipolarno motnjo. Bil je hospitaliziran 3 tedene. Imam ga zelo rada, rada sem z njim, ampak pocasi mi zmanjkuje energije. Zadnje case je skozi tiho, samo spal bi..pije tablete (Depakine in Rispedal)
So dnevi, ko je vse ok..so pa tudi dnevi, ko ima napade panike..Sprasujem se kaj naj naredim..sledim srcu in vztrajam ali se prepustim dogodkom ali grem..
Prosim za kaksen odgovor, se mi zdi da pocasi se jaz zbolevam za depresijo.
Romy
Pozdravljeni,
hvala za vaše sporočilo.
V razmerju ste z moškim, ki ima diagnosticirano bipolarno motnjo in ga imate zelo rada, vendar vam počasi zmanjkuje energije. Predstavljam si, da vam je težko. Sprašujete se kaj naj naredite – ostanete ali greste. Odgovora za vas nimam, se pa lahko vprašate ali ga boste sprejeli takšnega kot je – z dnevi, ko je OK in dnevi, ko ima napade? Odločitev je samo vaša.
Lep pozdrav,
ok, najprej hvala za odgovor. Razumem, da je odlocitev samo moja. Imam pa se eno vprasanje. Moj dragi je bil ta teden zelo depresiven, celo zaupal mi je, da razmislja o smrti. Zelo me je prestrasil. Prosim za nasvet kaj naj naredim v takih trenutkih, kaj naj recem? On pravi, da je to morda, ker mu je zdravnik zmanjsal dozo tablet…jaz pa mislim, da je to zato ker je tisti dan, ko so se zacele te crne misli kadil travo. Nekje sem prebrala, da je trava strogo prepovedana bolnikom z bipolarno motnjo. Zanima me vase mnenje?
Pozdravljeni Romyyy,
razumem, da želite svojemu partnerju pomagati. Njegove misli vas strašijo in ne veste kaj storiti. Nimam odgovora na to kaj točno reči, ker nisem v tej situaciji in vašega partnerja ne poznam. Menim, da mu veliko pomagate že s tem, ko ste z njim, ga poslušate in skušate razumeti. Kaj pomeni, da razmišlja o smrti? V primeru, da gre za resni razmislek o samomoru je pomembno, da svoja občutja in misli zaupa zdravniku, ki se bo odločil za nadaljni potek zdravljenja oz. poišče pomoč pri psihoterapevtu.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni
Imam sledečo terapijo.
Zjutraj:
Lamal 100 1x
Zoloft 50 1x
Zvečer
Kvelux SR 400 1x
Lamal 100 1x
Pred spanjem :
Kveluks 25 2x
Vse zelo dobro prenašam.
Me pa zanima, ali je to kar konkretna terapija ali bolj blažev žegen.
Ne vem, to so zdravila za bipolarno, samo jaz nisem nikoli imela čudaških podvigov.
Nihala sem med obdobji, ko sem imela veliko energije, veliko planov, sicer dokaj realnih
in obdobij, ko sem bolj preplašena, asocijalna, žalostna, melanhonična, brez volje…
Hvala za odgovor.
Kras
Pozdravljeni!
Se opravičujem! Odgovor sem vam že napisal, vendar je očitno prišlo do tehnične težave in odgovora ni :).
Nisem psihiater, lahko vam podam laičen odgovor. Za strokoven odgovor se obrnite na svojega zdravnika.
Naj razložim, kaj vsako od teh zdravil običajno dela:
Lamal: To zdravilo se uporablja za stabilizacijo razpoloženja pri bipolarnih motnjah. Pomaga preprečevati ekstremna nihanja razpoloženja, tako v manično kot v depresivno smer.
Zoloft: Antidepresiv iz skupine selektivnih inhibitorjev ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se uporablja za zdravljenje depresije, tesnobe in nekaterih drugih razpoloženjskih motenj.
Kvelux SR: Antipsihotik, ki se uporablja tudi za stabilizacijo razpoloženja pri zdravljenju bipolarne motnje. Pomaga zmanjšati simptome manije, depresije ali psihoze.
Kveluks : Uporablja se za podobne namene kot Kvelux SR, morda v manjših odmerkih za lajšanje težav s spanjem ali kot dodatek k stabilizaciji razpoloženja.
Glede na vaš opis se zdi, da terapija ni “blažev žegen”, temveč je precej usmerjena in specifična za zdravljenje simptomov, ki so lahko prisotni pri bipolarni motnji.
Pomembno je, da se o svojih občutkih, dojemanju terapije in morebitnih vprašanjih pogovorite s svojim zdravnikom ali psihiatrom. Oni najbolje poznajo vašo specifično situacijo in so usposobljeni, da prilagodijo terapijo vašim potrebam.
Pomembno je tudi vedeti, da so simptomi s katerimi se soočate samo vrh ledene gore. V primeru, da bi želeli priti globlje do vzrokov in razreševanje vzrokov za omenjene simptome, bi bilo priporočljivo, da se obrnete na psihoterapevtsko pomoč. Navsezadnje lahko že govorjenje s strokovnjakom o svojih težavah priporome k lajšanju notranjega pritiska.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj