Biološka zdravila
To bi ti znala jaz samo delno odgovoriti: vsekakor se za kronično mieloično levkemijo uporablja biološko zdravilo Glivec, ki se uporablja tudi v določenih primerih akutne limfoblastne levkemije. Nisem pa seznanjena, ali se kakšno drugo biološko zdravilo uporablja za druge oblike levkemije.
Možnosti za ozdravitev so stvar statistike, je pa res, da akutna napreduje zelo hitro, s kronično je pa različno pri dveh vrstah: pri kronični limfocitni je lahko potek zelo počasen in je to bolezen starejših ljudi, pri kronični mieloični pa v začetnih fazah napreduje počasi (2 do 5 let), potem pa preide v akutno obliko, če se prej ne zdravi. Če se pa odkrije v začetnih fazah, se lahko zdravi celo brez citostatikov samo z biološkim zdravilom Glivec, kar je velik napredek v zadnjih 10 letih (pri meni je bila žal odkrita zelo pozno in so videli edino možnost ozdravitve v presaditvi kostnega mozga, ki so mi jo tudi izvedli).
Lep pozdrav,
Milena,
hvala za odgovor. Res ste prijazni, ta forum pa je čudovita zadeva, saj lahko hitro prideš do koristnih informacij.
Imam predlog glede na to, da je na seji Društva bolnikov s krvnimi boleznimi bilo omenjeno o slabih razmerah zdravljenja. Menim, da bi bilo dobro o vsem tem povedati medijem Pop tv- odmevne oddaje so Preverjeno, Trenja in Odmevi na Slo. Menim, da bi o tem mogel poročati kak bolnik, ki se še zdravi, svoje pa bi moglo povedati tudi Društvo.
Tudi tebi želim veliko lepih in zdravih dni!
Hvala za dobre želje,
točno to, treba bo iti v eno udarno akcijo – zametki tega že nastajajo, veš !!
Če imaš še kakšno idejo/možnost pri taki akciji kaj doprinesti, prosim sporoči.
Se ‘beremo’ !
Podpiram idejo Suze. Res je potrebno spregovoriti, govoriti in še enkrat govoriti, ….ta oddelek je nekaj drugega kot so ostali oddelki v tej stavbi. Sobe so potrebne dodatne opreme, da ne govorimo o gradbišču in sploh o prezračevanju sob, možnosti okužb, ki ogrožajo bolnike ob tem pa se seveda podaljšuje ter navsezadnje, ko vedno govorimo o denarju, draži samo zdravljenje; da ne govorimo o človeku z levkemijo! kaj šele o tem, da mora celo kakšna terapija potekati kar na hodniku. kako nemogoče je osebju zagotoviti bolnikom po transplantaciji boljše, varnejše pogoje zdravljenja v bolnišničnem okolju. Zdravstveno osebje si zasluži pohvalo in boljše pogoje dela. Bolniki z levkemijo ne zmorejo vlagati lastne energije v procese izboljšanja pogojev bivanja v bolnišnici, saj vsak kanček energije potrebujejo za vsakdanji boj, ki jih vodi k zmagi-življenju. AKTIVNOST JE POTREBNA pri odgovornih politikih, da spremenijo sedanje pogoje in ljudeh, ki imajo vpliv! Pa ne tako kot se (maratonsko) rešuje pediatrična klinika!!!!
Zdrav človek ima tisoč želja, bolan samo eno- ozdraveti! danes sem zdrav, jutri lahko delim boj…in bolezen se ne ozira na barvo kože, ne na pripadnost stranki, ne na narodnost, ….
Kljub temu, da se dr. Pretnar (in najbrž tudi drugi zdravniki s hematološkega oddelka) že dolgo borijo za boljše pogoje, se pogoji hudo slabšajo; kajti število presaditev se povečuje, ker je presaditev indicirana za vedno več obolenj, pa tudi sicer se število rakavih bolnikov povečuje.
Kakšne so razmere trenutno – po sobah je gotovo hudo natrpano ? Kaj pa v sobi za presaditve – ali še ima vsak transplaniranec po alogeni presaditvi svojo izolirano sobo ali sta not že po dva ?
Če kdo kaj konkretno ve o tem, pišite, bomo skupaj sprožili akcijo !
Razmere, ki vladajo na hematološkem oddelku so obupne. Ko je moj oče umiral v eni izmed sob so bili vsi ostali bolniki prisotni. Raje ne razmišljam o tem kako je to vplivalo na njihovo počutje. Ko se z dneva v dan spodbujaš, da boš ozdravel potem pa oseba zraven tebe umira zaradi iste bolezni. Po smrti smo se morali posloviti v eni izmed sob, ki je verjetno namenjena za vreče polne posteljnine in medicinskih odpadkov. Razmere so res slabe, na srečo pa je osebje zelo prijazno.
Lep pozdrav
Tanja
S spoštovanjem !
Zanima me malo v zvezi z biološkimi zdravili, kje izvesti kaj več .
Jaz osebno imam ugotovljeno;
– Intramedularni tumor Th2 ( kavernom – poškodba žile )
operacija zelo tvegana in jo prestavljajo, da ni problema,
a velik problem so bolečine vsako dnevne kljub protibolečinski terapiji
Da jemljem Jurnista 24mg dnevno, a je to zelo močen opijat in zato me je malo strah .
Da zdravniška komisija mi je prekinila bolniški stalež, češ bolečina je kronična in stanje se ne bo popravilo, a gre le na slabše .
Aha v službi so bile ob zadnjem bolniškem listu Marca 2009, da še enkrat gre na bolniško in te bomo dali na zavod .
Aha in zato se bojim na bolniško in ko je bolečina zelo huda ali ko mi odpove hoja popolnoma vzamem dopust, da dan ali dva da pridem v stanje da lahko vsaj počasi hodim .
Vem zdravstvo je v recesiji in tako smo bolniki včasih malo prepuščeni naključju v bolezni, a na srečo imamo zelo vrhunske zdravnike , da vsaj malo lahko pozabiš, a pri zdravniku je zelo pomembna beseda in zaupanje Zdravnik – Bolnik ……..
Hvala za odgovor, če bo………
Lp Jože
Jože, najprej se izčrpno pozanimaj pri tvojih zdravnikih, ki jim najbolj zaupaš. Prav oni so tisti, ki morajo največ vedeti o vseh možnostih terapije tvoje bolezni. Sama tvoje bolezni ne poznam, zato zelo težko komentiram.
Morda se pozanimaj tudi na forumu Družinska medicina, če ti lahko kako pomaga z odgovorom splošni zdravnik dr. Kersnik.
Vsekakor pa pogumno naprej! Želim ti čim manj bolečin!