bioenergija

znano je, da bioenergija – neko neznano energetsko polje (ne me prosim preveč grdo gledat, ker uporabljam čisto laične – moje izraze, upam da se razumemo vseeno) nekaj, kar deluje zdravilno za človeka.

brala sem o več različnih poskusih, ki dokazujejo to. pa vendarle se do sedaj ni še znanstveno dognalo čisto točno.
v dokumentarcu o domančiču je bilo govora tudi o dejstvu, da se za znanstveno raziskovanje le-tega pojava ukvarja zelo majhno število laboratorijev (ali projektov…).

kaj pravite vi o tem, na kakšen način se raziskuje to, kaj je ŽE dognano.
pa lepo prosim z nekaj domačimi besedami, vem da ste navajali že nekaj linkov, pa vendar od tam kot povprečen človek razumem bolj malo. želela bi le kratko razlago (Če je le možno).

najlepša hvala.

Spoštovana!

Z raziskavami na področju bioenergije (angl. »therapeutic touch«) se res ukvarja malo raziskav v primerjavi z drugimi področji znanosti, kar pa ne pomeni, da jih ni. Vedeti je potrebno, da so tako laboratoriji kot znanstvene revije, ki rezultate raziskav objavljajo, pogosto vezani na določene vire financiranja, ki pa ne podpirajo nujno tovrstnih raziskav. Še posebno, ker zaenkrat še nimamo prave fizikalne razlage, kaj naj bi tovrstna energija bila. Več o tem sem že pisala. Za uveljavitev neke metode zdravljenja v uradni znanosti in medicini mora biti izvedenih veliko raziskav s ponovljivimi in statistično značilnimi rezultati, šele nato se jih lotijo uradne zdravstvene inštitucije in podajo mnenje o njihovi učinkovitosti in koristnosti, in šele potem obstaja možnost za njihovo uporabo v javni zdravstveni službi v kolikor je ta metoda boljša od dosedanjih. Do takrat pa so tako raziskave kot postopki zdravljenj na ramenih tako ljudi, ki imajo z metodo dovolj izkušenj kot posameznih raziskovalcev, ki so se na različne načine prepričali o učinkovitosti neke metode.

Na področju zdravljenja in raziskav bioenergije obstaja več združenj in organizacij (na primer The Nurse Healers – Professional Associates International (NH-PAI) ali Therapeutic Touch Network of Ontario (TTNO)), ki priporočajo tako smernice za način dela s pacienti kot za raziskave.

Nekaj glavnih smernic za raziskave:
1) oseba, ki načrtuje in izvaja raziskavo ter obdeluje rezultate, naj ne bo hkrati zdravilec in naj ne izvaja opazovanj pacientov. To je pomembno za bolj verodostojno razlago rezultatov
2) uporabi naj se že uveljavljene metode (na primer Krieger-Kunz metoda) ter čas izvajanja tretmaja (15-20 min) in čas vmesnega počitka (15 min).
3) se ne izvaja tretmajev na zdravih, pač pa na bolnih ljudeh.

Prav tako obstaja nekaj specializiranih revij, ki objavljajo tudi raziskave s tega področja (na primer Journal of Holistic Nursing, Alternative Therapies in Health and Medicine).

Raziskave so pokazale, da bioenergijski tretma zmanjša občutek tesnobe, regulira in spodbuja delovanje imunskega sistema, spremeni občutek zaznave bolečine in pospešuje splošni proces zdravljenja.

Dva primera:
Dolores Krieger je v reviji Journal of Holistic Nursing predstavila raziskavo, v kateri se je pacientom, podvrženim bioenergijskemu tretmaju, spremenil nivo hemoglobina v krvi, kontrolni skupini, ki tega tretmaja ni prejela, pa ne.
Drug bolj nedaven primer (leta 2004): L. C.Woods, G. Rapp in C. Beck ugotavljajo, da bioenergijski tretma lahko zmanjša različne simptome demence.

Kot že rečeno, pa bi za potrditev ugodnih učinkov bioenergijskega zdravljenja moralo raziskavo ponoviti več neodvisnih laboratorijev in dobiti podobne rezultate.

Dodala bi še tole, čeprav smo o tem nekaj že pisali, a naj ponovim:

Izraz »bioenergija« se uporablja predvsem v laičnih krogih, znanost to temo večinoma prezira in se ne ukvarja z njo, ker ne vidi nobene fizikalne osnove zanjo. Le redki znanstveniki na svetu so se posvetili tej temi v njenem osnovnem fizikalnem smislu, med njimi smo tudi nekateri znanstveniki z inštituta Bion. Raje pa govorimo o biopolju kot o bioenergiji, saj se da v nekaterih zvezah slednji izraz razumeti povsem standardno biofizikalno.
Biopolje je torej še vedno neznanka, vendar kažejo izsledki omenjenih znanstvenikov, da vsekakor nekaj je na stvari – ne tako, da bi bilo biopolje omejeno samo na organizme, temveč tako, da ima to polje, ki fizikalno še ni opredeljeno, vendarle posebno funkcijo pri organizmih in njihovih procesih. Predvsem vstopajo v življenje prek endogenega elektromagnetnega polja
organizmov – nekateri raziskovalci so celo mnenja, da je biopolje prav notranje elektromagnetno polje organizmov. Slednje je teoretično utemeljeno in tudi praktično dokazano na različne načine in pri različnih valovnih dolžinah (na primer kot biofotonsko polje).

a ste brali mogoče knjigo Lynne Mctagart: Polje?

Kaj menite o njej. Notri so našteti številni poskusi in pričevanja kako lahko neka “energija” dejansko obstaja.

omenjen je npr. poskus, ko so v new yorku en mesec poskusno meditirali za mir in se je nasilje v tem času zmanjšalo za 20%.
potem so tu številni poskusi z RNG napravami (generatorji naključnih števil). opisano je tudi kako je bila v franciji naključno odkrito delovanje informacij – homeopatija…
vem, da je bil tudi omenjen npr. primer ko so opazovali reakcije ljudi ob pogledu na določene slike in je bilo ugotovljeno, da se je stres ob pogledu na fotografijo z nasiljem pokazal nekaj sekund preden je oseba sploh videla fotografijo?
kaj menite o teh primerih?

Spoštovana,

Knjige sicer še nismo prebrali, približno pa nam je znano, o čem govori, saj poznamo tovrstne poskuse iz drugih virov. Knjiga je le poljuden prikaz. Menimo, da gre v teh primerih predvsem za nove dokaze oziroma indice o povezanosti sveta na neki subtilni oziroma kot pravijo fiziki, kvantni ravni. Mi pravimo temu subtilno polje in ga zaznavamo tudi z našimi metodami posredno, v navezavi z živimi bitji se imenuje biopolje.
Meditacije in RGN naprave, ki jih omenjate, pa so poskusi, kako z zavestjo vplivati na to subtilno polje. Vpliv je sicer majhen, ni pa zanemarljiv, kar seveda odpira številna teoretična vprašanja.

zanima me še, ali ste morda katere od teh poskusov ponovili sami.

v tej knjigi je namreč navedenih zelo veliko takšnih poskusov.

kot pa sem razbrala, je v bistvu največja težava raziskovanja biopolja ta, da se ob prisotnosti zavesti spremeni.

znan mi je tudi poskus nekega kvantnega fizika, ki je raziskoval obnašanje elektrona (verjamem, da ima ta poskusi eno ime, ki pa se ga ne spomnem) in
ugotovil, da se elektron obnaša kot valovanje, če ga ne opazujemo. če ga začnemo opazovati, pa se obnaša kot trdni delec.
torej, če je zavest tista, ki res kreira našo realnost (tudi kolektivna), ali je potem možno znanstveno raziskovati takšne stvari? kako ste se vi lotili te naloge, kakšne poskuse delate v zvezi s tem?

hvala za odgovore že vnaprej 🙂

Spoštovana!

Fenomen, ki ga omenjate, je že dolgo znan in sicer gre za Heisenbergovo načelo nedoločenosti, ki pravi, da elektronu lahko določimo bodisi hitrost, bodisi položaj, ne pa hkrati oboje skupaj. Vzrok je prav za naš makrosvet težko razumljivi lastnosti, da ima elektron (in tudi mnogi drugi mikrodelci) dvojno naravo. To pomeni, da se fizikalno gledano, obnaša bodisi kot delec bodisi kot valovanje. Če ne posegamo vanj, se vede kot valovanje (snop elektronov, ki gre skozi dve reži, na primer naredi na zaslonu značilen interferenčni vzorec značilen za valovanje), kar so pokazali številni skrbno narejeni poskusi. Takoj pa, ko izvedemo neko konkretno meritev, pride do t.i. kolapsa valovne funkcije in elektron iz mnogih potencialno možnih pozicij izbere samo eno.
Neposredno z vplivom zavesti na izid poskusov se nismo eksperimentalno ukvarjali, poznamo pa ta problem. Treba pa je vedeti, da pri običajnih poskusih vpliv zavesti ni tako velik, da bi merljivo vplival na izid poskusa. Vpliv zavesti bi prišel v poštev na mejnih situacijah, ko bi se zgolj povečala verjetnost za izid ene ali druge možnosti v neki situaciji.

Zaenkrat smo bioenergijo raziskovali z običajnimi metodami, ki so uveljavljene v znanosti in sicer tako, da smo na eni strani uporabili objektivne teste (brez prisotnosti ljudi), na primer smo preverjali bioenergetikov vpliv na spremembe v lastnostih vode, ki jo nato elektrofotografiramo (metoda je na kratko opisana tu – žal zaenkrat samo v angleščini), bodisi z vplivom na rastlinski senzorni sistem, tretja metoda pa je z merjenjem biopolja preko metode Emadel . Vse metode so bolj podrobno opisane v mnogih naših poročilih testiranj: .
Za bistveno več raziskav, kot bi si želeli, pa žal zaenkrat nimamo možnosti.

Kot sem seznanjena obstaja Kirlianova kamera s katero lahko natančno določijo dogajanje na fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem nivoju.
To je znanstvena kamera, ki pokaže delovanje simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema ter delovanje čaker.
Na podlagi slike ugotovijo, koliko stresa imaš in kje so blokade.
Slika pokaže stanje tudi mesec dni predno ti sam zaznaš kakšne nepravilnosti.
Tko, da gre tudi za preventivo.

Slikala sem se v Zdravilnem gaju in so mi res dobr razložil.

Obstaja pa tudi knjiga, Kako vidimo beremo in izboljšamo avro. Tko da si lahko tud tam preberete.

Spoštovani!

S Kirlianovo kamero, oziroma njeno znanstveno izpopolnjeno izpeljanko, imamo že desetletja izkušenj, tudi kak znanstveni članek se najde na to temo, morate pa vedeti, da je s to kamero skoraj nemogoče dobiti ponovljive rezultate, kar je seveda eden najpomembnejših kriterijev, da bi uradna znanost takšno metodo sploh priznala in da bi bila lahko širše uporabna. Zato žal ta kamere in večina njenih izpeljank (ki jih ni tako malo, kot se vam dozdeva), uradno niso priznane. Kritične raziskave ponavadi ne morejo potrditi takšnih laičnih merjenj. Rezultati, ki ste jih dobili, so lahko bodisi naključni bodisi posledica delovanja povsem klasičnih parametrov (od stopnje vlage na vaših prstih naprej…).

a je možno, da znanstveniki ne morejo pridobiti ponovljivih rezultatov zato, ker teh preprosto ni, saj se vsak človek tako spreminja (njegovo razmišljanje, zelo različne situacije in podobno), da je to nemogoče. prav tako se človekovo biopolje spremeni že ob dejstvu ali se to opazuje/meri. a ni bil na to temo nek znanstveni poskus z elektroni (ki so se obnašali kot valovanje, če so jih opazovali, pa so se začeli obnašati kot trda materija) na nek način dokaz, da je “bioenergijo” nemogoče meriti z normalnimi znanstvenimi kriteriji, ker je preprosto tako izmuzljiva oz. tako spremenljiva?

Spoštovana!
Bojim se da stvar ni tako preprosta, sicer bi lahko vsak spodletel znanstven poskus takole opravičili in vsak bi lahko trdil karkoli. V znanosti pač velja dogovor, da mora biti naravni fenomen merljiv, v točno določenih pogojih ponovljiv (lahko so to zelo ozki pogoji) in rezultati jasni tudi drugim. Neke meritve ali fenomen dobi realno veljavo šele tedaj, ko ga zaznajo, izmerijo in opišejo tudi drugi raziskovalci, ponavadi z več zornih kotov. V naravi vendarle za vsak fenomen obstajajo neke zakonitosti, ki smo se jih znanstveniki z ustreznimi metodami naučili meriti ali kako drugače opisati in takšne meritve lahko kdor koli ponovi. Tudi elektrone se da z ustreznimi metodami »videti«, enkrat jih vidiš kot delce drugič kot valovanje, odvisno od fizikalnih pogojev, in se jih da z ustreznimi poskusi detektirati in tudi matematično opisati. Druga stvar je razlaga tega fenomena, a samo merjenje vendarle daje ponovljive rezultate pri točno določenem tipu eksperimenta. Enako bi moralo veljati za bioenergijo. Tudi če se bioenergija vsakega človeka ves čas spreminja, bi morali obstajati parametri, ki so merljivi. Problem pri bioenergiji je verjetno v tem, da zelo malo seva v prostor na način, ki bi bil merljiv z do sedaj znanimi napravami, signali se izgubijo v okoljskem šumu ali pa se izkaže, da so kakšni drugi klasični parametri tisti, ki povzročajo neke rezultate v meritvah, Zaenkrat še nimamo metode, ki bi jasno in nedoumljivo zaznala človekovo bioenergijo v nekih primerljivih pogojih ali ga celo matematično opisala, obstajajo zgolj delni teoretični izračuni in predpostavke ter posredne meritve iz katerih lahko sklepamo kaj se dogaja. Ko pa bodo meritve v celoti mogoče (dovolj dobro vidne izven šuma v znanih in določenih pogojih), tudi individualna spremenljivost ne bo več problem.
Toliko glede znanosti, drugo pa je glede prakse. Če je bioenergija individualno spremenljiva, potem tudi raznorazne meritve na alternativnih prireditvah in podobno nimajo smisla, saj meritev pri enem človeku ne pove ničesar o tem kaj se dogaja pri nekom drugem.