Bi tudi vi radi postali doula (porodna pomočnica)?
In drama se nadaljuje…
Negativen prizvok doulam daješ ti in organizatorka. Vidim, da ne veš niti kaj si napisala.
Da ti osvežim spomin:
[code]
Dobra doula služi prav temu – da zagovarja dobrobit ženske v trenutku, ko je ženska najbolj ranljiva in nima moči še za pogajanje z osebjem.
[/code]
…in doula se bo pogajala o posegih z osebjem.
[code]
če je res nujno predreti plodov mehur (na primer – v mojem primeru je bila tudi to ena od zavoženih stvari), doula pa take stvari ve; doula tudi ve za položaje, ki porodnici lahko olajšajo popadke itd. Boste rekle, ja, saj to pri nas vedo tudi babice – to ni nujno res.
[/code]
…ne zanikam. Stoodstotno katera babica res ni dovolj strokovna. Doula pa jo s svojim šnelkursom seveda prekaša.Pravi profesionalec na področju ugotavljanja nujnosti prediranja ovojev (to je opravi zdravnik in ne babica) in epiziotomije je. In potem svizec…
[code]
Vendar: po grozljivi izkušnji poroda, ki sem jo doživela prvič, verjemite, da mi je popolnoma vseeno, koliko bi stalo, da bi dobila zaščito, ki jo – zdaj, po prestanem takem prvem porodu sploh – potrebujem, da bom lahko rojevala mirno in sproščeno.
[/code]
Doule predstavljaš kot zaščito pred travmatičnim porodom, ki si ga doživela prvič. Se ti ne zdi, da je diskriminacija doul na tvoji strani. Skratka zagovornika tvojih želja in pravic. Če se ti kršijo človeške oziroma bolnikove pravice se pritoži. Ne pa da travmiraš še mesece in leta. Nezdravo in brez efekta. Verjamem, da boš s svojim dramatičnim načinom komunikacije izvabila marsikatero solzo in ukrep.Svetujem ti le izogibanje primerjavam z zlorabo otrok in posilstvom, ki jih navajaš zgoraj, ker so milorečeno neprimerne.
Kaj imam jaz od doul. Nič. Ravno o tem teče tukaj debata. Dokler pa je doula (pa naj bo to laična prijateljica ali kupljena z šnelkursom), kot sem že napisala opora namesto partnerja za tiste, ki ga nimajo ob sebi in je njena vloga temu primerna, ok. Kot je že napisano zgoraj.
Dokler pa boste doule predstavljale kot zagovornike, poznavalce stroke, ki bi se mešale v postopke, tako dolgo bo to problem. Med obvezno literaturo za šnelkurs pa uvrščale npr.Wagnerja, ki je nastrojen izrazito proti porodništvu pri nas, epiziotomijam… O mojih odgovorih glede varnosti in odgovornosti do otroka, ki te ne zanimajo, je pa tako. Ker si v celotni drami, ki si nam jo predstavila, z vsemi travmami, bolečinami, škafi krvi, enoletnim duševnim trpljenjem, vlečenjem vzporednic s posilstvom popolnoma pozabila, da nisi bila ti center vesolja v tistem trenutku, ampak otrok, ki si ga rojevala. Se ti ne zdi, da je njegova varnost pomembnejša od tega, kaj ti v tistem trenutku misliš o kakšnem posegu.
Naj se sliši še tako nazadnjaško. Oditi v porodnišnico brez zaupanja, s paničnim strahom pred porodom, oborožena z doulami in napačnimi predstavami ni dobro. Vsi imamo svoje želje, ki jih lahko izrazimo.
Zakaj poteka odvzem krvi pri otroku drugače kot pri odraslem. Ker je veliko otrok strah, jokajo… Odraslih pa ne. Če si odrasel in poveš, da te je na smrt strah “pikce”, te bo velika večina laborantk zamotila in se posebej potrudila s tabo med jemanjem. Če pa se dereš in zganjaš histerijo, pa zadevo otežiš. Na koncu so itak drugi vsega krivi.
Kot je razbrati tudi iz vseh zgornjih postov, so očitno težave, ki naj bi jih pomagala reševati dula, komunikacijske narave. Kar me ne čudi. Sem iz zdravstvenih krogov in (ne morem sicer govoriti za babice) dejstvo je, da od naših zdravnikov edini, ki dobijo tekom študija vsaj malo teoretičnega znanja o sporazumevanju, so splošni oz. družinski zdravniki. Noben drug. S tem tudi ginekologi ne. In ker so poklici v hospitalu, kar je tudi porodnišnica na splošno tako naravnani, da je komunikacija med zadnjimi na listi prioritet (se na srečo popravlja, ampak zelo počasi), se ne čudim, da se je tudi pri nas pojavila potreba po dulah. Po moje je to v redu, da so na voljo za tiste, ki jih potrebujejo. Pa ne vzemite njihovega izobraževanja kot poskus “šnelkurs pridobivanja vseh znanj in izkušenj, ki so jih zdravsveni delavci pridobivali vse življenje”. Ker prava dula tudi ne misli tako. Prava dula ve, kje je njeno mesto. Strokovno je informirana ravno toliko, da lahko diskretno poizve, najprej kakšna so pričakovanja porodnica, nato pa kakšni so postopki, ki jih načrtuje strokovno zdravstveno osebje in le-to poskupša nato uskladiti. Pa ne z vmešavanjem v stroko in nasilnim preprečevanjem nujnih postopkov, kot bi nekatere predhodnice rade prikazale. S poskusom korektne komunikacije. Ki je, kot opažam iz mnogih zgodb iz zdravstva, tudi porodništva, manjka na obeh straneh. Pa saj nam ni za zameriti, smo ljudje, eni se rodijo z boljšimi sposobnostmi sporazumevanja, eni bi se jih pač morali naučiti, pa se jih niso hoteli ali pa niso imeli priložnosti. Da ne bo pomote, tudi z dulami ni nič drugače. Mislim, da se bodo obdržale le tiste, ki so že na svet prinesle veliko merico talenta za sporazumevanje ali pa se bodo temu skozi svoje izobraževanje veliko posvečale. In tiste, ki se bodo obdržale, bodo zagotovo naredile veliko dobrega. Ne pozabite, mati in otrok sta če ne dlje, do prekinitve popkovine kot celota in dobrobit mamice je tudi dobrobit otročka. Ko se mamice borijo za lep porod, vsekakor niso sebične, ampak izredno skrbne!!!
“Sploh nisem pisala o strokovnem znanju zdravstvenega osebja in to je jasno. Pisala sem o podpori porodnici in partnerju. 1.Tudi če je doula samo prisotna in nič drugega, se bo porodnica počutila bolje. To je dokazano! Ker doula pozna njen porodni načrt, že pred porodom sta se dodobra pogovorili o materinem strahu, pričakovanjih, željah,… in doula vse to ve. Zdravnik, ki pa porodnico vidi verjetno prvič, vsega tega ne ve, zato lahko naredi kaj, česar si porodnica izrecno ne želi. Ne govorim pa o nujnih intervencijah, ampak za nekatere porodnice (očitno) banalnih, za druge pa zelo pomembnih stvareh. “
1. to je popolna neumnost, vsaka oseba pri porodu-razen partnerja zdravnice/zdravnika, dipl. babice/babičarja nima tam kaj iskati. Že kaki študentke/študentje so motečim ne pa…
Sem preveč let hodila na razne fakultete, se izobraževala in ne vem kaj še vse, da me bo pri najbolj intimnem dogodku mojega življenja živcirala neizobražena udeleženka nekega kvazi tečaja.
Rodila sem 3x in vedno tako, kot sem želela, z zdravstvenim osebjem, partnerjem, nihče me ni poniževal, vse so me vprašali, še več sva vprašala midva s partnerjem. Vsi so bili strokovni in predvsem učinkoviti. pri 3. porodu so rešili življenje mojemu otroku in to je namen njihove pomoči-da se rodi zdrav otrok,to ni wellnes-cilj je še vedno OTROK.